Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

visokogórje visokogórja samostalnik srednjega spola [visokogórje]
    gorato območje nad zgornjo gozdno mejo
ETIMOLOGIJA: visok + gora
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + (a)min - več ...
vitamínski vitamínska vitamínsko pridevnik [vitamínski] ETIMOLOGIJA: vitamin
vitamínsko prislov [vitamínsko]
    glede na prisotnost, vsebnost vitaminov
ETIMOLOGIJA: vitaminski
vivárij vivárija samostalnik moškega spola [vivári]
    1. zaprt prostor z vodo, rastlinjem in zemljo za gojenje, bivanje zlasti plazilcev, dvoživk, žuželk
    2. ekspresivno življenjsko okolje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Vivarium iz lat. vīvārium ‛zverinjak, ribnik, ograda za živali’, iz vīvus ‛živ’ - več ...
vlák vláka samostalnik moškega spola [u̯lák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...
vlákec vlákca samostalnik moškega spola [u̯lákəc]
    2. igrača, ki predstavlja vlak
    3. enostaven ples, pri katerem plesalci tvorijo premikajočo se kolono
STALNE ZVEZE: hitri vlakec, vlakec smrti
ETIMOLOGIJA: vlak
vlakovódja vlakovódje tudi vlakovódja samostalnik moškega spola [u̯lakovódja]
    voznik vlaka
ETIMOLOGIJA: vlak + vodja
vnašálka vnašálke samostalnik ženskega spola [u̯našáu̯ka] in [u̯našálka]
    1. ženska, ki kaj vnaša, navadno podatke
    2. tipka na tipkovnici za potrditev ukaza, izbire ali za vnos, dodajanje nove vrstice v besedilo
ETIMOLOGIJA: vnašalec, v drugem pomenu poenobesedeno iz vnašalna tipka, glej vnašati
vnúček vnúčka samostalnik moškega spola [u̯núčək]
    ekspresivno vnuk
ETIMOLOGIJA: vnuk
vnúčka vnúčke samostalnik ženskega spola [u̯núčka]
    ekspresivno vnukinja
ETIMOLOGIJA: vnuček
vnúk vnúka samostalnik moškega spola [u̯núk]
    1. hčerin ali sinov sin
    2. navadno v množini, ekspresivno daljni potomec
ETIMOLOGIJA: = cslov. vъnukъ, hrv., srb. ùnuk, rus. vnúk, češ. vnuk < pslov. *vъnukъ, morda iz ide. *h2anṓu̯ ‛ded’, prvotno ‛mali ded’ - več ...
vnúkinja vnúkinje samostalnik ženskega spola [u̯núkinja]
    hčerina ali sinova hči
ETIMOLOGIJA: vnuk
vnúkov vnúkova vnúkovo pridevnik [u̯núkou̯ u̯núkova u̯núkovo] ETIMOLOGIJA: vnuk
vodohrám vodohráma samostalnik moškega spola [vodohrám]
    zaprt prostor za zbiranje, shranjevanje vode, napajanje vodovodnega omrežja; SINONIMI: vodohran
ETIMOLOGIJA: iz vodohran po naslonitvi na hram
vodohrán vodohrána samostalnik moškega spola [vodohrán]
    zaprt prostor za zbiranje, shranjevanje vode, napajanje vodovodnega omrežja; SINONIMI: vodohram
ETIMOLOGIJA: iz hraniti vodo
voilà medmet
    uporablja se, ko govorec opozori na nastanek, pojavitev, dokončanje česa, navadno zaželenega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. voilà, iz vois ‛glej’, velelnika ednine glagola voir ‛videti’, + ‛tam, tja’
volčják volčjáka samostalnik moškega spola [volčják]
    velik pes, navadno s srednje dolgo dlako rjavkaste in črne barve, daljšim gobcem, daljšim košatim repom in pokončnimi uhlji; SINONIMI: nemški ovčar
ETIMOLOGIJA: volk
volkodlák volkodláka samostalnik moškega spola [vou̯kodlák]
    1. bajeslovno bitje, ki je podnevi človek, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
      1.1. to bitje, ko se iz človeške podobe spremeni v volčjo
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vukòdlak, vȕkodlak, nar. rus. volkolák, volkodlák, polj. wilkołak < pslov. *vьlkolakъ iz volk + pslov. *lakъ ‛obleka, koža’ - več ...
volkodlákinja volkodlákinje samostalnik ženskega spola [vou̯kodlákinja]
    bajeslovno bitje ženskega spola, ki je podnevi ženska, ponoči ob polni luni pa postane krvoločno in podobno volku
ETIMOLOGIJA: volkodlak
Število zadetkov: 583556