Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

vólt vólta samostalnik moškega spola [vólt]
    iz elektrotehnike, iz fizike izpeljana merska enota za izražanje električne napetosti, ki ustreza razliki električnih potencialov na prevodniku, na katerem se pri električnem toku enega ampera pretvarja električna moč enega vata; simbol: V
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Volt, angl., frc. volt, po italijanskem fiziku Alessandru Volti (1745–1827)
vóltméter vóltmétra samostalnik moškega spola [vóltmétər]
    naprava za merjenje električne napetosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; iz volt + meter
vóltni vóltna vóltno pridevnik [vóltni]
    del pridevniške zloženke v obliki n-voltni ki je v zvezi z določenim številom voltov
ETIMOLOGIJA: volt
volúhar volúharja samostalnik moškega spola [volúhar]
    1. podgani podoben glodalec z okroglo glavo in krajšim, kosmatim repom; primerjaj lat. Arvicola amphibius; SINONIMI: iz zoologije veliki voluhar
    2. slabšalno kdor zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje
STALNE ZVEZE: veliki voluhar
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda izpeljano iz pslov. *volъ oz. *voluxъ, kar je potrjeno v cslov. *voluxъ ‛volar’ - več ...
volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica]
    iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae
STALNE ZVEZE: poljska voluharica
ETIMOLOGIJA: voluhar
volúharka volúharke samostalnik ženskega spola [volúharka]
    slabšalno ženska, ki zaradi lastnih koristi prikrito, zahrbtno komu škoduje
ETIMOLOGIJA: voluhar
voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]
    1. podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje
    2. sveča iz voska
    3. okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya
STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: voščen
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče]
    del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: voziti
vozíščni vozíščna vozíščno pridevnik [vozíščni] ETIMOLOGIJA: vozišče
vpénjati vpénjam nedovršni glagol [u̯pénjati]
    1. delati, povzročati, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
    2. delati, povzročati, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
    3. v obliki vpenjati se imeti svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: vpeti
vpét vpéta vpéto pridevnik [u̯pét]
    1. ki je pritrjen na določenem mestu
    2. ki dobi, ima svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: vpeti
vpéti vpnèm dovršni in nedovršni glagol [u̯péti]
    1. narediti, povzročiti, da je kaj pritrjeno v ali na določeno mesto
    2. narediti, povzročiti, da kdo ali kaj dobi svoje mesto v kaki celoti
ETIMOLOGIJA: peti
vpónka vpónke samostalnik ženskega spola [u̯pónka]
    zanki podoben navadno kovinski pripomoček z vzmetnim zapiralom za vpenjanje; SINONIMI: manj formalno karabin
ETIMOLOGIJA: vpeti
vrelíšče vrelíšča samostalnik srednjega spola [u̯relíšče]
    1. temperatura, pri kateri ob določenem tlaku snov začne prehajati iz tekočega stanja v plinasto
    2. ekspresivno najvišja stopnja intenzivnosti, napetosti, čustvene vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: vreti
vrésa vrése samostalnik ženskega spola [u̯résa] STALNE ZVEZE: jesenska vresa
ETIMOLOGIJA: < pslov. *versъ tako kot hrv. vrijȇs, srb. vrȇs, rus. véresk, češ. vřes (sloven. oblika je iz pslov. kolektiva *versa), iz ide. *u̯erḱ- in *u̯erǵh- ‛vezati, stiskati’, tako kot litov. vìržės, latv. vir̂zis, vìrsis, gr. ereíkē, stir. froech, valiž. grug, nar. nem. Brüsch - več ...
vrésje vrésja samostalnik srednjega spola [u̯résje]
    grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SINONIMI: jesenska resa, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko vresje, vresa
STALNE ZVEZE: jesensko vresje
ETIMOLOGIJA: vresa
vrésovka vrésovke samostalnik ženskega spola [u̯résovka]
    iz botanike grmičasta rastlina s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in vijoličastimi, rožnatimi, rumenimi ali belkastimi cvetovi; primerjaj lat. Ericaceae
ETIMOLOGIJA: vresa
vretênast vretênasta vretênasto pridevnik [u̯retênast] ETIMOLOGIJA: vreteno
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [u̯retênce]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. manjši tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača
    3. iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi
STALNE ZVEZE: telo vretenca
ETIMOLOGIJA: vreteno
vretênčar vretênčarja tudi vreténčar vreténčarja samostalnik moškega spola [u̯retênčar] tudi [u̯reténčar]
    iz zoologije žival, ki ima hrbtenico iz vretenc
ETIMOLOGIJA: vretence
Število zadetkov: 668872