Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

vretêno vretêna samostalnik srednjega spola [u̯retêno]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela
      2.1. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja za prenašanje vrtilnega gibanja na orodje
    3. priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda
    4. iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi
STALNE ZVEZE: ozko vreteno, vitko vreteno
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...
vršác vršáca samostalnik moškega spola [vəršác]
    ekspresivno visoka gora ali vrh take gore
ETIMOLOGIJA: vrh
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]
    1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice
      2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
    3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
vrtáča vrtáče samostalnik ženskega spola [vərtáča]
    iz geografije kraška kotanja okroglaste oblike s premerom od nekaj metrov do nekaj sto metrov
ETIMOLOGIJA: = hrv. vr̀tača, mak. vrtača, verjetno < roman. *hortaceus iz lat. hortus ‛vrt’ - več ...
vukojêbina vukojêbine samostalnik ženskega spola [vukojêbina]
    vulgarno kraj, prostor, za katerega so značilne oddaljenost od civilizacije in družbe, omejenost, zaostalost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vukojèbina, iz volk + tvorjenka od jebati
vzpenjálka glej vzpenjávka
vzpenjávka vzpenjávke; tudi vzpenjálka samostalnik ženskega spola [u̯spenjáu̯ka]
    rastlina, ki se pri rasti, zlasti v višino, oprijema opore
ETIMOLOGIJA: vzpenjav
w w-ja tudi w samostalnik moškega spola [dvójni və̀] in [dvójni vé]
    črka latinice, ki v abecedi stoji med v in x
W simbol
    2. del pridevniške zloženke v obliki n-W vatni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za watt
watt glej vát
Wb simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za weber
WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀]
    1. urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe
      1.1. opravljanje potrebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...
WC-školjka WC-školjke samostalnik ženskega spola [vécẹškólka] in [və̀cəškólka]
    priprava za opravljanje potrebe z desko in kotličkom za izplakovanje
ETIMOLOGIJA: WC + školjka
weber webra; in véber samostalnik moškega spola [vébər]
    iz elektrotehnike, iz fizike izpeljana merska enota za izražanje magnetnega pretoka, ki ustreza spremembi magnetnega pretoka skozi en navoj tuljave v eni sekundi, ki inducira električno napetost enega volta; simbol: Wb
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Weber, angl., frc. weber, po nemškem fiziku Wilhelmu Eduardu Webru (1804–1891)
Wh simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za watt + lat. hōra ‛ura’
whiskey glej víski
whisky glej víski
Xe simbol
    simbol za kemijski element ksenon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Xe, simbola za element ksenon
Y simbol
    simbol za kemijski element itrij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Y, simbola za element itrij
zabetoníran zabetonírana zabetonírano pridevnik [zabetoníran]
    1. ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: betoniran
      1.1. ki je s takim vlivanjem, nanosom, vgradnjo utrjen, da ostane, stoji na določenem mestu
      1.2. ki je pokrit, zaprt s takim vlivanjem, nanosom
    2. ekspresivno ki se ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: zabetonirati
Število zadetkov: 668872