Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

žámet žámeta samostalnik moškega spola [žámet]
    1. tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun
      1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
      1.2. ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago
STALNE ZVEZE: svileni žamet
FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...
žámetast žámetasta žámetasto pridevnik [žámetast]
    3. ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žameten
STALNE ZVEZE: žametasti goban
ETIMOLOGIJA: žamet
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən]
    4. ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast
    5. ekspresivno ki je prijazen, nežen
STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: žamet
žámetnica žámetnice samostalnik ženskega spola [žámetnica]
    okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat. Tagetes; SINONIMI: tagetes
ETIMOLOGIJA: žamet
žámetovka žámetovke samostalnik ženskega spola [žámetou̯ka]
    1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s poprhom, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: žamet
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək]
    1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne
      1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
    2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
    3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: žareti - več ...
žárek2 žárka žárko pridevnik [žárək]
    1. ki ima zaradi razkrajanja maščobe neprijeten vonj in grenek, rahlo pekoč okus
      1.1. ki je posledica te lastnosti, kaže nanjo
      1.2. ki spominja na to lastnost
    2. ekspresivno ki je izrazit, močen, zlasti pri oddajanju, odboju svetlobe
      2.1. ekspresivno ki je izrazite, zlasti rumenkasto rjave barve
ETIMOLOGIJA: žareti - več ...
žárkost žárkosti samostalnik ženskega spola [žárkost]
    lastnost maščobe ali živila, izdelka, ki maščobo vsebuje, da je zaradi pokvarjenosti neprijetnega vonja in grenkega, rahlo pekočega okusa
ETIMOLOGIJA: žarek
železobetón železobetóna samostalnik moškega spola [želẹzobetón]
    beton, ki ima strukturo ojačano z jeklenimi palicami ali mrežami; SINONIMI: iz gradbeništva armirani beton
ETIMOLOGIJA: železo + beton
železobetónski železobetónska železobetónsko pridevnik [želẹzobetónski] ETIMOLOGIJA: železobeton
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]
    1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
    2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
želvák želváka samostalnik moškega spola [želvák]
    samec želve
ETIMOLOGIJA: želva
žélvica žélvice samostalnik ženskega spola [žélvica]
    1. navadno ekspresivno želva, zlasti mladič
    2. igrača, model, ki predstavlja želvo
ETIMOLOGIJA: želva
žélvin žélvina žélvino pridevnik [žélvin] ETIMOLOGIJA: želva
žélvji žélvja žélvje pridevnik [žélvji] ETIMOLOGIJA: želva
žénšče žénščeta in ženščè ženščéta samostalnik srednjega spola [žénšče] in [ženščè]
    slabšalno ženska; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno baba
ETIMOLOGIJA: iz ženišče iz žena
žénščina žénščine samostalnik ženskega spola [žénščina]
    navadno slabšalno ženska; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno baba, slabšalno ženšče
ETIMOLOGIJA: ženska
žénšén žénšéna samostalnik moškega spola [žénšén]
    1. rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: ginseng, iz botanike korejski ginseng
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. ginseng iz kit. renshen iz ren ‛človek’ + shen ‛ena od zvezdnih konstelacij’
žívijo; in žívio; in žívjo medmet
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
    2. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
    3. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo
    4. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
ETIMOLOGIJA: živio
žívio; in žívijo; in žívjo medmet
    1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca
    2. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
    3. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo
    4. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca
    5. kot samostalnik, starinsko slovesni pozdrav pomembne osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. žȋvio, prvotno ‛bodi živ, naj živi’, iz živeti - več ...
Število zadetkov: 668872