Fran

1. tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun
1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
1.2. ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago

1. ki je iz žameta 1. ali vsebuje žamet 1.; SINONIMI: privzdignjeno baržunast, žameten

2. ki spominja na žamet 1. ali je tak kot pri žametu 1.; SINONIMI: privzdignjeno baržunast, žameten

3. ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žameten

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 17. 12. 2024.

1. v nekaterih zvezah v obliki žametni ki je iz žameta 1. ali vsebuje žamet 1.; SINONIMI: privzdignjeno baržunast, žametast

2. v nekaterih zvezah v obliki žametni ki spominja na žamet 1. ali je tak kot pri žametu 1.; SINONIMI: privzdignjeno baržunast, žametast

3. ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žametast

4. ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast

5. ekspresivno ki je prijazen, nežen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 17. 12. 2024.

okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat. Tagetes; SINONIMI: tagetes

1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s poprhom, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: žametna črnina
1.1. rdeče vino iz grozdja te trte, navadno kot sestavina cvička; SINONIMI: žametna črnina

1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne
1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo

2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega

3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja

1. ki ima zaradi razkrajanja maščobe neprijeten vonj in grenek, rahlo pekoč okus
1.1. ki je posledica te lastnosti, kaže nanjo
1.2. ki spominja na to lastnost

2. ekspresivno ki je izrazit, močen, zlasti pri oddajanju, odboju svetlobe
2.1. ekspresivno ki je izrazite, zlasti rumenkasto rjave barve

lastnost maščobe ali živila, izdelka, ki maščobo vsebuje, da je zaradi pokvarjenosti neprijetnega vonja in grenkega, rahlo pekočega okusa

beton, ki ima strukturo ojačano z jeklenimi palicami ali mrežami; SINONIMI: iz gradbeništva armirani beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 17. 12. 2024.

ki je iz železobetona; SINONIMI: armiranobetonski

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 17. 12. 2024.

1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines

2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo

samec želve

1. navadno ekspresivno želva, zlasti mladič

2. igrača, model, ki predstavlja želvo

1. ki je v zvezi z želvo 1., želvami 1.
1.1. ki je del telesa želve 1., želv 1.

2. ki je iz mesa želve 1., vsebuje meso želve 1. kot hrano, jed; SINONIMI: želvji

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 17. 12. 2024.

1. ki je v zvezi z želvami 1.
1.1. ki je del telesa želv 1. ali se pridobiva s telesa želv 1.
1.2. ki je iz mesa želve 1., vsebuje meso želve 1. kot hrano, jed; SINONIMI: želvin

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 17. 12. 2024.

slabšalno ženska; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno baba

navadno slabšalno ženska; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno baba, slabšalno ženšče

1. rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: ginseng, iz botanike korejski ginseng
1.1. korenika te rastline; SINONIMI: ginseng
1.2. zdravilni pripravek iz korenike te rastline; SINONIMI: ginseng, korejski ginseng

1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca

2. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom

3. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo

4. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca

1. manj formalno uporablja se, ko govorec koga pozdravi, zlasti znanca

2. ekspresivno uporablja se, ko govorec kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom

3. starinsko uporablja se, ko govorec slovesno pozdravlja pomembno osebo

4. kot samostalnik manj formalen pozdrav, zlasti znanca

5. kot samostalnik, starinsko slovesni pozdrav pomembne osebe