Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
SSKJ²
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem
SSKJ²
ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:
SSKJ²
abalienácija -e ž (á)
alienacija
SSKJ²
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ)
alienacijski: abalienacijski proces
SSKJ²
abbé -ja [abé -êja] m (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
SSKJ²
abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀] m (ẹ̑; ə̏)
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
SSKJ²
abderít -a m (ȋ)
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
SSKJ²
abderítski -a -o (ȋ)
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
SSKJ²
abderítstvo -a s (ȋ)
ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
SSKJ²
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
SSKJ²
abdikácija -e ž (á)
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
SSKJ²
abdikacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
SSKJ²
abdómen -mna tudi -a m (ọ̄)
anat. trebuh: bolečine v abdomnu
// zool. zadek
SSKJ²
abdominálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus
SSKJ²
abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
SSKJ²
abece gl. abc
SSKJ²
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
SSKJ²
abecédar1 -ja m (ẹ̑)
1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
SSKJ²
abecedár2 -ja m (á)
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
Število zadetkov: 583556