Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
SSKJ²
abrazíja -e ž (ȋ)
1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
SSKJ²
abrazíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument
SSKJ²
abrazív -a m (ȋ)
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
SSKJ²
abreviatúra -e ž (ȗ)
okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
 
biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; glasb. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
SSKJ²
abrúpten -tna -o prid. (ȗ)
knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
SSKJ²
ABS -- in -a [abẹès in abeès -êsam (ȅ ȇavt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS; štirikolesni pogon z ABS-om; prvi del zloženk: ABS-sistem; ABS-volan; ABS-zavore
SSKJ²
abscés -a m (ẹ̑)
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
SSKJ²
abscísa -e ž (ȋ)
geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
SSKJ²
abscísen -sna -o (ȋ)
pridevnik od abscisa: abscisna os
SSKJ²
absénca -e ž (ẹ̑)
izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ 
med. krajša nezavest
SSKJ²
absénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od absenca:
SSKJ²
absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
SSKJ²
absentízem -zma m (ī)
izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma
SSKJ²
absínt -a m (ȋ)
močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta
SSKJ²
absolúcija -e ž (ú)
rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
SSKJ²
absolut gl. absolutum
SSKJ²
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
    absolútno 
    prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
    // v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
SSKJ²
absolutíst -a m (ȋ)
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:
SSKJ²
absolutístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada
Število zadetkov: 668872