Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
absolutizácija -e ž (á)
knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
SSKJ²
absolutízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
SSKJ²
absolutizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
SSKJ²
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico
    absolutizíran -a -o:
    absolutizirane ideje
SSKJ²
absolútnost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
SSKJ²
absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:
SSKJ²
absolútum in absolút -a m (ȗ)
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
SSKJ²
absolvènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
SSKJ²
absolvêntka tudi absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki dokonča šolo: absolventka strokovne šole
// ženska, ki je dokončala študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolventka arhitekture
SSKJ²
absolvêntski tudi absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od absolvent: absolventski večer
SSKJ²
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
    absolvíran -a -o:
    absolviran učiteljiščnik
SSKJ²
absorbíranje -a s (ȋ)
glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
SSKJ²
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; absorbirati znanje tujih jezikov; to delo ga je vsega absorbiralo
SSKJ²
absórpcija -e ž (ọ́)
fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
SSKJ²
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
SSKJ²
absorptíven -vna -o prid. (ȋ)
fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
SSKJ²
absorptívnost -i ž (ȋ)
sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
SSKJ²
abstinénca -e ž (ẹ̑)
odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco; zakonska abstinenca; abstinenca od alkoholnih pijač
// neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
SSKJ²
abstinénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo
SSKJ²
abstinènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor se zdržuje alkoholnih pijač, droge: biti, postati abstinent; popoln, strog abstinent
Število zadetkov: 668872