Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
abstinêntka tudi abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki se zdržuje alkoholnih pijač, droge: stroga abstinentka
SSKJ²
abstinêntski tudi abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko društvo
SSKJ²
abstinêntstvo tudi abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄)
abstinenca
SSKJ²
abstinírati -am tudi abstinírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge; abstinira že devet let; ker je vozil avtomobil, je abstiniral ni pil alkoholnih pijač
SSKJ²
abstrahíranje -a s (ȋ)
glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
SSKJ²
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive
    abstrahíran -a -o:
    abstrahiran primer
SSKJ²
abstrákcija -e ž (á)
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
SSKJ²
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ)
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
♦ jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel
    abstráktno prisl.:
    ne zna abstraktno misliti
SSKJ²
abstraktíst -a m (ȋ)
pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
SSKJ²
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
SSKJ²
abstraktízem -zma m (ī)
publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje:
SSKJ²
abstráktnež -a m (ȃ)
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
SSKJ²
abstráktnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
SSKJ²
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ)
knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ jezikosl. abstraktni samostalnik
SSKJ²
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ)
knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje
SSKJ²
abstrúznost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
SSKJ²
absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
SSKJ²
absúrden -dna -o prid.(ȗ)
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten
    absúrdno prisl.:
    absurdno groteskni ton drame
SSKJ²
absúrdnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost absurdnega: absurdnost situacije, življenja; zavedal se je absurdnosti svojega početja
// absurd: privesti stvar do absurdnosti
SSKJ²
abulíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost:
Število zadetkov: 668872