Fran

1. ki je v zvezi z afektom 1.
1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh

2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 22. 11. 2024.

1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3. manj formalno opica

1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje

2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi

rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir

1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje

2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču

1. navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus
1.1. navadno v množini plod tega drevesa ali grma, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: citrus

1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče

2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost
3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka

4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5. izraža čustveno podkrepitev izjave
5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja

simbol za enoto amperska ura

1. manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

2. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi
2.1. drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno, ironično izraža, da govorec razume koga in mu navidezno pritrjuje

1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde
1.1. izgovarja se z večjo jakostjo, ironično izraža, da se govorec zaradi pritegovanja pozornosti česa navidez ne more spomniti, dojeti ali je navidez presenečen

1. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

2. izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

4. kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2. kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 22. 11. 2024.

1. izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega
1.1. izraža, da govorec ob spoznanju česa neprijetnega občuti obžalovanje

2. izraža, da je govorec prijetno presenečen

3. tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost

4. izraža, da govorec občuti vznesenost, radost

5. zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu
5.1. uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka

tudi z večkrat ponovljenim zlogom (j)aj izraža, da govorec obžaluje nastalo neprijetnost, nesrečo, ki navadno doleti koga drugega

izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje