Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Dovolim vse piškotke Dovolim le nujne piškotke

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

brezmêjno prislov [brezmêjno]
    1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno
      1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: brezmejen
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost]
    1. stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, še ni izčrpano ali se zdi neizčrpno
      1.2. stanje, lastnost česa, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: brezmejen
brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno]
    1. zelo globoka jama s strmimi stenami
    2. ekspresivno velika globina
    3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
    4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega
      4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz brez + dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...
brezstíčni brezstíčna brezstíčno pridevnik [bres̄tíčni]
    1. pri katerem prenos podatkov poteka na kratke razdalje brez fizičnega stika
    2. ki poteka, se izvaja brez fizičnega stika
ETIMOLOGIJA: iz brez stika
brie brieja samostalnik moškega spola [brí]
    mehki sir iz kravjega mleka v obliki nizkega hlebca, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz severne Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. brie, po francoski pokrajini Brie
brìn brína samostalnik moškega spola [brìn]
    1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin
      1.1. plodovi tega grma
STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...
brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje]
    1. brinovo grmovje ali njegov del, zlasti veje
      1.1. plodovi tega grmovja
ETIMOLOGIJA: brin
brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz brinov po zgledu brinje
brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc]
    žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinovec
STALNE ZVEZE: kraški brinjevec
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz brinovec po zgledu sadjevec
brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo] ETIMOLOGIJA: brin
brínovec brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc]
    žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinjevec
ETIMOLOGIJA: brinov
brínovka brínovke samostalnik ženskega spola [brínou̯ka]
    iz zoologije ptica pevka z grahastim vzorcem po sprednjem delu trupa, sivim hrbtom in rjavimi krili, ki živi na severu Evrope in Azije; primerjaj lat. Turdus pilaris
ETIMOLOGIJA: brin
brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]
    1. izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisačka
FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: brisati
brisáčka brisáčke samostalnik ženskega spola [brisáčka]
    1. navadno ekspresivno brisača, zlasti manjša
      1.1. izdelek iz vpojnega papirja, navadno za vpijanje odvečne vlage, maščobe; SINONIMI: brisača
ETIMOLOGIJA: brisača
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]
    1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
    2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
brítof brítofa samostalnik moškega spola [brítof]
    neformalno navadno ograjen prostor za pokopavanje umrlih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem. frīten ‛gojiti, negovati’ + hof ‛odprt prostor, dvorišče’ - več ...
brívec brívca samostalnik moškega spola [brívəc]
    kdor se poklicno ukvarja z britjem, urejanjem brade in striženjem las
ETIMOLOGIJA: briti
brívka brívke samostalnik ženskega spola [bríu̯ka]
    ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem, urejanjem brade in striženjem las
ETIMOLOGIJA: briti
brokát brokáta samostalnik moškega spola [brokát]
    1. težko tkano blago iz svile ali dolgih viskoznih vlaken z vzorcem, navadno pretkano z zlatimi ali srebrnimi nitmi
      1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Brokat iz it. broccato, iz broccare ‛z zlatom ali srebrom pretkati’ - več ...
brokáten brokátna brokátno pridevnik [brokátən] ETIMOLOGIJA: brokat
Število zadetkov: 601085