Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
akcelerácija -e ž (á)
knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti
knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti
akcelerátor -ja m (ȃ)
1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator
2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator
2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
akcènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas1, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni akcent; stavčni akcent stavčni poudarek
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent
2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas1, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni akcent; stavčni akcent stavčni poudarek
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent
2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
akcentológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za akcentologijo, naglasoslovka: na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja
strokovnjakinja za akcentologijo, naglasoslovka: na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja
akcêntski tudi akcéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok; akcentsko mesto
pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok; akcentsko mesto
akcentuácija -e ž (á)
jezikosl. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo
// zaznamovanje z akcenti:
jezikosl. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo
// zaznamovanje z akcenti:
akcentuírati -am nedov. in dov. (ȋ)
jezikosl. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira
// zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst
jezikosl. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira
// zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst
- akcentuíran -a -o:
akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
akcépt -a m (ẹ̑)
fin. sprejem menice s podpisom: odklonitev akcepta
// sprejeta, podpisana menica: povečanje akceptov
fin. sprejem menice s podpisom: odklonitev akcepta
// sprejeta, podpisana menica: povečanje akceptov
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 217
- 218
- 219
- 220
- 221
- 222
- 223
- ...
- 29681
- Naslednja »
Število zadetkov: 593620