Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

brátenje brátenja samostalnik srednjega spola [brátenje]
    1. izkazovanje povezanosti, medsebojne naklonjenosti, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno stanje, ko je kdo s kom v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
    2. ekspresivno stanje, ko je kaj povezano s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjuje
ETIMOLOGIJA: bratiti
brátiti se brátim se nedovršni glagol [brátiti se]
    1. izkazovati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno biti v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
    2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: prijateljevati
    3. ekspresivno biti povezan s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjevati
    4. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno prijateljevati
    5. v obliki bratiti, ekspresivno povezovati s čim drugim in vsebinsko dopolnjevati
ETIMOLOGIJA: brat
brávo medmet [brávo]
    1. izraža, da govorec navdušeno kaj odobrava, koga hvali
      1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, s čim ni zadovoljen
    2. kot samostalnik izraz navdušenega odobravanja, pohvale
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bravo, prvotneje pridevnik ‛dober, sposoben, pogumen, srčen’
brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]
    1. neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila; SINONIMI: zavora
      1.1. neformalno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma; SINONIMI: zavora
    2. neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla, zavora
    3. neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah; SINONIMI: zavora
FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
brémzati brémzam nedovršni glagol [brémzati]
    1. neformalno z zavoro upočasnjevati, ustavljati vozilo; SINONIMI: zavirati
      1.1. neformalno upočasnjevati, ustavljati premikanje koga, česa sploh; SINONIMI: zavirati
    2. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da se kaj uresniči pozneje, težje ali se sploh ne začne; SINONIMI: zavirati
      2.1. neformalno, ekspresivno delati, povzročati, da kaj poteka počasneje; SINONIMI: zavirati
    3. v obliki bremzati se, neformalno, ekspresivno prizadevati si, da se določeno ravnanje, vedenje ne pojavi ali se pojavi v manjši meri
ETIMOLOGIJA: bremza
bréncelj brénclja samostalnik moškega spola [bréncəl]
    1. obad, ki sesa kri goveda; primerjaj lat. Tabanus bovinus; SINONIMI: goveji obad
    2. ekspresivno manjše motorno vozilo, ki oddaja glasen, neprijeten, navadno visok zvok, ali motor takega vozila
ETIMOLOGIJA: iz nar. sloven. brencati v pomenu *‛oddajati brnenju podobne glasove’ = hrv. brèncati, glej brenčati - več ...
bréstovolístni bréstovolístna bréstovolístno pridevnik [bréstovolístni]
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad
ETIMOLOGIJA: iz brestov list
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
brezmêjno prislov [brezmêjno]
    1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno
      1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: brezmejen
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost]
    1. stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, še ni izčrpano ali se zdi neizčrpno
      1.2. stanje, lastnost česa, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: brezmejen
brêzno brêzna samostalnik srednjega spola [brêzno]
    1. zelo globoka jama s strmimi stenami
    2. ekspresivno velika globina
    3. ekspresivno kar onemogoča sodelovanje, razumevanje med različnima stranema
    4. ekspresivno velika mera česa slabega, neugodnega, neželenega
      4.1. ekspresivno zelo slabo, neugodno, težavno stanje
ETIMOLOGIJA: iz brez + dno < pslov. *bezdъnъ, prvotno ‛brezdanji’, tako kot cslov. bezdъna, bezdъnije, hrv., srb. bèzdan, rus. bézdna, stčeš. bezden, bezdna - več ...
brezstíčni brezstíčna brezstíčno pridevnik [bres̄tíčni]
    1. pri katerem prenos podatkov poteka na kratke razdalje brez fizičnega stika
    2. ki poteka, se izvaja brez fizičnega stika
ETIMOLOGIJA: iz brez stika
brie brieja samostalnik moškega spola [brí]
    mehki sir iz kravjega mleka v obliki nizkega hlebca, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz severne Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. brie, po francoski pokrajini Brie
brìn brína samostalnik moškega spola [brìn]
    1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin
      1.1. plodovi tega grma
STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...
brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje]
    1. brinovo grmovje ali njegov del, zlasti veje
      1.1. plodovi tega grmovja
ETIMOLOGIJA: brin
brínjev brínjeva brínjevo pridevnik [brínjeu̯ brínjeva brínjevo] ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz brinov po zgledu brinje
brínjevec brínjevca samostalnik moškega spola [brínjevəc]
    žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinovec
STALNE ZVEZE: kraški brinjevec
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz brinovec po zgledu sadjevec
brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo] ETIMOLOGIJA: brin
brínovec brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc]
    žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinjevec
ETIMOLOGIJA: brinov
brínovka brínovke samostalnik ženskega spola [brínou̯ka]
    iz zoologije ptica pevka z grahastim vzorcem po sprednjem delu trupa, sivim hrbtom in rjavimi krili, ki živi na severu Evrope in Azije; primerjaj lat. Turdus pilaris
ETIMOLOGIJA: brin
Število zadetkov: 583476