Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje]
    1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh
ETIMOLOGIJA: bučati
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]
    1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯- ali *bheu̯-, tako kot litov. baũkti - več ...
búčen búčna búčno pridevnik [búčən]
    1. ki je zelo glasen, hrupen
      1.1. ki proizvaja, oddaja zelo glasen zvok, hrup
      1.2. ki ga spremlja zelo glasen zvok, hrup
ETIMOLOGIJA: bučati
búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeu̯ka]
    iz botanike kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: bučnica
ETIMOLOGIJA: buča
búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]
    1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
      1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo
    2. manjša buča
    3. priprava ali njen del trebušaste oblike
    4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
      4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica
FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: buča
búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin] ETIMOLOGIJA: bučka
búčman búčmana samostalnik moškega spola [búčman]
    ekspresivno v določenih dejanjih, odzivih nekoliko nepremišljen, naiven človek
ETIMOLOGIJA: buča
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: buča
búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]
    1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno
    2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka
FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: buča
búčno prislov [búčno]
    1. takó, da je zelo glasno, hrupno
      1.1. takó, da pritegne pozornost, zanimanje javnosti
ETIMOLOGIJA: bučen
búdra búdre samostalnik ženskega spola [búdra]
    iz zoologije brezrepi glodalec z večjo glavo, kratkimi nogami in čokatim trupom; primerjaj lat. Cavia porcellus; SINONIMI: morski prašiček
ETIMOLOGIJA: nejasno
búhtelj búhtlja in búhteljna samostalnik moškega spola [búhtəl]
    1. navadno v množini pecivo iz kvašenega testa v obliki hlebčka, navadno z marmeladnim nadevom
    2. ekspresivno debel, neroden človek
    3. ekspresivno neumen, omejen človek; SINONIMI: slabšalno trot
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Buchtel iz češ. buchta, prvotno ‛bunka, kepa’ < ‛nekaj nabuhlega’, glej buhniti - več ...
bukólični bukólična bukólično pridevnik [bukólični]
    2. v obliki bukoličen, privzdignjeno ki je, poteka na idealizirani podeželski pokrajini
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. bukolisch, glej bukolika
bukólika bukólike samostalnik ženskega spola [bukólika]
    1. iz literarne vede pesem, motiv, ki prikazuje idealizirano, preprosto življenje pastirjev, prebivalcev podeželja
    2. privzdignjeno idealizirana podeželska pokrajina
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bukolika in lat. bucolica iz gr. (tà) boukoliká ‛pastirske (pesmi)’ iz boukolós ‛pastir’
búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla]
    1. okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
    2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa
    3. valjasta blazina za klekljanje
    4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula.
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
búla2 búle samostalnik ženskega spola [búla]
    pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom
STALNE ZVEZE: zlata bula
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Bulle) iz novolat. bulla ‛ob listini viseči pečat (vtisnjen v svinec)’ < klas. lat. ‛vodni mehur’, glej bula - več ...
búlav búlava búlavo pridevnik [búlau̯ búlava búlavo] STALNE ZVEZE: bulava snet, koruzna bulava snet
ETIMOLOGIJA: bula
búldog búldoga samostalnik moškega spola [búldok búldoga]
    1. kratkodlak pes z zelo krepkim telesom, večjo glavo in ploskim gobcem
      1.1. tak srednje velik pes rdečkasto rjave, bele barve ali bele barve z rdečkasto rjavimi lisami, s kratkimi nogami, manjšimi uhlji, kožnimi gubami na glavi in daljšo spodnjo čeljustjo; SINONIMI: angleški buldog
    2. slabšalno kdor je agresiven, neprijeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: ameriški buldog, angleški buldog, francoski buldog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bulldog, iz bull ‛bik’ + dog ‛pes’, ker so to pasmo psov vzgojili za bikoborbe - več ...
búler búlerja samostalnik moškega spola [búler]
    navadno v množini visoko obuvalo z vezalkami, debelim rebrastim podplatom in ojačanim zaobljenim prednjim delom
ETIMOLOGIJA: nejasno, morda po novozelandski tovarni John Bull ali iz angl. bully ‛nasilnež’ ali iz bula
búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica]
    1. manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo
    2. skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa
ETIMOLOGIJA: bula
Število zadetkov: 583476