analízen -zna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na analizo: analizni podatki o vinu; analizni postopki; analizne metode, tehnike / analizni izvidi; analizni laboratorij
♦ kem. analizna kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; teh. analizna tehtnica analitična
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
analizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse; težnja po analiziranju
glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse; težnja po analiziranju
SSKJ²
analizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati
♦ jezikosl. analizirati stavek; kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; šah. analizirati potezo, pozicijo
delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati
♦ jezikosl. analizirati stavek; kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; šah. analizirati potezo, pozicijo
SSKJ²
analóg -a m (ọ̑)
1. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku; marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca
2. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine
1. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku; marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca
2. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine
SSKJ²
analógen1 -gna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogiji
♦ biol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe
nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogiji
♦ biol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe
SSKJ²
analógen2 -gna -o prid. (ọ̑)
1. ki posreduje podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni oddajnik; program pretvarja analogni signal v digitalnega; pretvoriti digitalne podatke v analogno obliko / analogni zapis podatkov
// ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem, priključek, vhod; analogni fotoaparat, telefon; analogne naprave; analogna televizija / analogna fotografija; analogna telefonija
2. ki kaže določeno vrednost s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: na armaturni plošči je analogni merilnik hitrosti; analogna ura
1. ki posreduje podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni oddajnik; program pretvarja analogni signal v digitalnega; pretvoriti digitalne podatke v analogno obliko / analogni zapis podatkov
// ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem, priključek, vhod; analogni fotoaparat, telefon; analogne naprave; analogna televizija / analogna fotografija; analogna telefonija
2. ki kaže določeno vrednost s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: na armaturni plošči je analogni merilnik hitrosti; analogna ura
SSKJ²
SSKJ²
analogíja -e ž (ȋ)
pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
♦ jezikosl. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
♦ jezikosl. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
SSKJ²
SSKJ²
análogon -a m (ȃ)
knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku
knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku
SSKJ²
anamnéstičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na anamnezo: bolnikovi anamnestični podatki / anamnestični podatki o obtožencu
nanašajoč se na anamnezo: bolnikovi anamnestični podatki / anamnestični podatki o obtožencu
SSKJ²
anamnéza -e ž (ẹ̑)
med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza
♦ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; pravn. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza
♦ filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; pravn. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
SSKJ²
ánanas -a m (ȃ)
tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; v prid. rabi: ananas liker
♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu
tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; v prid. rabi: ananas liker
♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu
SSKJ²
SSKJ²
anapést -a m (ẹ̑)
lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih
lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih
SSKJ²
SSKJ²
anárhičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na anarhijo: anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr. temu je vzrok njegova anarhična narava neuravnovešena, neurejena
♦ polit. anarhična doba doba brezvladja
nanašajoč se na anarhijo: anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr. temu je vzrok njegova anarhična narava neuravnovešena, neurejena
♦ polit. anarhična doba doba brezvladja
SSKJ²
anárhičnost -i ž (á)
neurejenost, neorganiziranost: anarhičnost produkcije; anarhičnost gospodarskega sistema
neurejenost, neorganiziranost: anarhičnost produkcije; anarhičnost gospodarskega sistema
SSKJ²
anarhíja -e ž (ȋ)
stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v državi je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda
// nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v državi je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda
// nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
SSKJ²
anarhíst -a m (ȋ)
pristaš anarhizma: v boj so posegli anarhisti
// ekspr. upornež, neposlušnež: včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist
pristaš anarhizma: v boj so posegli anarhisti
// ekspr. upornež, neposlušnež: včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 249
- 250
- 251
- 252
- 253
- 254
- 255
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086
Dostopnost