Fran

Zanima me velika začetnica pri poimenovanju hriba ZASAVSKA SVETA GORA.

Kakšen je zastareli izraz za besedo odtenek?

Kako bi razložili izraz drajna v Puntarski Mileta Klobčiča. Za staro pravdo zdaj bo drajna ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?

V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.

Torej, kako je pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

Zanima me, ali ima glagol zagrebsti slabšalni pomen ali je samo bolj starinski izraz za pokopati. Je sporno napisati zagrebli smo pokojne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

Kateri zapis je pravilen, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ali Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.

V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.

Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.

Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.

Kakšno pa je vaše stališče?

Zanima me, kako pravilno zlogujemo besedo ura, Ana, Eva ... So to enozložne ali dvozložne besede? S ploskanjem so otroci v prvem razredu za omenjene besede zaploskali dvakrat in tudi učiteljice so do sedaj poučevale, da so omenjene besede opredelili kot dvozložne. Pri tem pa se nam je začelo pojavljati vprašanje, ali je to pravilno, glede na to, da, ko besede delimo teh besed ne moremo deliti (u-ra, ur-a).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

Iščemo krajše poimenovanje za rubriko, kjer bi bili objavljeni dokumentarni filmi. Ali je zloženka DOKU dovolj razširjena, da bi jo lahko uporabili pri imenovanju rubrike dokumentarnih filmov? Bi bilo tako poimenovanje dovolj razumljivo za spletne uporabnike?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

V Sloveniji imamo na voljo tudi mrežo ENSVET, kjer energetski svetovalci nudijo svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih.

Kako se torej imenujejo te pisarne: energetskosvetovalne ali energetsko svetovalne pisarne, morda energetske svetovalne pisarne?

Najdem namreč različne oblike zapisa (skupaj, narazen, celo z vezajem).

Sama menim, da pišemo pridevnik skupaj, ker izhajamo iz besedne zveze energetsko svetovanje.

Kako je prav: mesnopredelovalna ali mesno-predelovalna industrija?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

Pravopis govori o podrednih zloženkah, v katerih je prva sestavina črka, kratica ali števka: a-kmet, b-razred, C-vitamin, TV-program, PTT-služba, A4-format, 2. b-razred, c-mol, G-dur, druga sestavina pa samostalnik.

Zanima me, kako pisati naslednje besedne zveze, ki vsebujejo kratico (oziroma ali so take zveze sploh mogoče):

- tridimenzionalno tiskani izdelki -> 3D-tiskani,

- ... so jih tridimenzionalno natisnili -> ... 3D-natisnili.

Jasno mi je, da se zloženke, katerih prva sestavina je črka ali kratica, pišejo z vezajem (C-vitamin, CRP-test), kaj se pa zgodi, če se vmes vrine pridevnik: CRP hitri test?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

Ali obstaja pravilo, po katerem se ravnamo, ko se odločamo med dve- in dvo- in tri- in tro-? Ob strani razmišljam še o tem, kdaj je upravičena raba četvero- (četveroboj) nasproti štiri- (štirisobno). Ali je stanovanje, ki ima vse štiri sobe različnih namembnosti, četverosobno (koliker sob?), če ima od tega dve spalnici, pa štirisobno (koliko sob?)?

dvó.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) dvóbòj, dvóglásje; dvóbárven, dvócéven dvo.. prvi del podr. zlož. dvobojeválec, dvožívka; dvolíčen, dvoúmen

dvé..1 prvi del podr. zlož. (ẹ̑) dvéléten, dvéúren dvé..2 del sklopa dvésto dve.. prvi del podr. zlož. dvelétka

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

V odgovoru na vprašanje "Zloženke s števnikom: »dvoleten« nasproti »dveleten«" ste podali mnenje v zvezi z uporabo zloženk. Ne strinjam se z mnenjem. Trditev, da neka forma prevladuje, je povsem brezpredmetna, saj se zaradi nepravilne rabe izgublja pravi pomen in s tem slabi jezik. Konkretno, četvero- v sestavljankah vedno pomeni štiri različne dele, medtem ko štiri- vedno pomeni štiri enake dele. Primeroma, čevterokotnik pomeni geometrijski lik s štirimi različnimi koti, medtem ko je štirikotnik geometrijski lik s štirimi enakimi koti. Tozadevno razlago se zlahka najde v Splošnem tehniškem slovarju. Niti najmanjšega razloga ni, da bi se ukinilo tovrstno pojmovanje, zlasti pa ne s tezo o pogostosti uporabe. Podobnih besed, katerih pomen se kar izgublja, je še nekaj. Med njimi sta zanesljivo besedi nihče in nobeden, čeprav sem ravno na ti dve že prejel odgovor z vaše strani, a me nikakor ne prepriča. Tudi tu se pojavi razlaga o pogostosti uporabe in enakem pomenu besed. Pa temu ni tako, nekoč sta imeli besedi različen pomen in morali bi ju obdržali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

Kaj je boljše oz. pravilneje?

Nosil jearmanija, spil je steklenico jack danielsa ... itd. ali Nosil je suknjič znamke Armani, spil je steklenico viskija Jack Daniels ... Je pametno, da se v besedilu znamke pišejo, recimo, s poševno pisavo? Da se loči od ostalega teksta? Npr: Nosil je armanija (in dam armanija v poševno pisavo).

Podobno ne vem, ali naj pišem Ipad ali ipad, pa Facebook ali facebook. Vse te reči so že tako poslovenjene in v vsakdanji rabi, a vendar ... vidim, da ljudje pišejo zelo različno.

Pozdravljeni, kot sem se že pozanimala, znanstvene nazive zapisujemo pred imenom in sicer z malo začetnico, npr. asist. dr. Janez Novak ali izr. prof. dr. Janez Novak. V enem od odgovorov ste izpostavili, da okrajšave strokovnih in znanstvenih nazivov pišemo vedno z malo začetnico, razen kadar veliko začetnico zahteva skladenjski položaj, npr. na začetku povedi ali v prvi vrstici naslova v glavi dopisa. Kaj je torej pravilno, kadar gre za napis na vizitki, na štampiljki ali na napisu na tabli na vratih? Uporabljamo takrat še vedno malo začetnico ali prvo črko napišemo z veliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 11. 2024.

Nikjer na spletu ni moč zaslediti podrobnosti o 7. sklonu slovenščine, ki ni več v uporabi. Jasno je, da se jezik spreminja, da deli le tega izumirajo in se uvajajo novosti, vseeno pa me je zmotilo dejstvo, da o 7. sklonu sploh nihče nič ne ve. Konec koncev, izumrl je tudi predpretekli čas, pa ga včasih še vedno zasledimo (npr. je bil zmagal).

Rad bi izvedel več o 7. sklonu slovenščine, morda kakšen primer.

In zanima me tudi, kakšno sklanjanje je on pojde, oni govore – to se namreč še vedno večkrat zasledi v kakšni literaturi. Je to morda 7. sklon?

Nekje sem zasledila, da ima slovenščina tudi sedmi sklon ZVALNIK, vendar je v vseh srednješolskih učbenikih za slovenščino vedno navedenih samo šest sklonov. Mi lahko prosim poveste kaj več o zvalniku in njegovi rabi.