Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
apnénica -e ž (ẹ̑)
1. peč za žganje apna: postaviti apnenico
// vsebina apnenice: skuhati dve apnenici
2. obrat za žganje apna: oče dela v apnenici
SSKJ²
apnéničar -ja m (ẹ̑)
kdor dela pri apnenici: bil je lovec, oglar in apneničar
SSKJ²
apnénik -a m (ẹ̄)
zastar. apnenec: zemlja je pomešana z apnenikom
SSKJ²
apnéniški -a -o prid. (ẹ̄)
ki je iz apnenca; apnenčast: apneniški skladi v kamnini drugačne vrste
♦ geogr. Južne apneniške Alpe
SSKJ²
apnênje -a s (é)
glagolnik od apneti: apnenje žil
SSKJ²
apnénka -e ž (ẹ̄)
apnena zemlja: puhlica in apnenka
SSKJ²
apnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
prepajati se s kalcijevim karbonatom: pri arteriosklerozi žile apnijo
SSKJ²
ápnica1 -e ž (ȃ)
jama za shranjevanje gašenega apna: betonirana apnica
SSKJ²
apníca2 -e ž (í)
z vodo mešano gašeno apno: apnica izvrstno konzervira jajca
SSKJ²
apník -a m (í)
zastar. apnenec
SSKJ²
apníšče -a s (í)
kraj, kjer se žge apno:
SSKJ²
apníški -a -o prid. (ȋ)
apnenčast: apniška tla
SSKJ²
apnítev -tve ž (ȋ)
apnjenje: apnitev travnikov
SSKJ²
apníti -ím in ápniti -im nedov. (ī í; ā ȃ)
dodajati apno, apnene snovi: apniti travnik, zemljo
SSKJ²
apnjênje in ápnjenje -a s (é; ā)
glagolnik od apniti: pravilno apnjenje vpliva na rast; strokovnjaki priporočajo apnjenje tal
SSKJ²
ápno -a s (á)
bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
// pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
SSKJ²
apodíktičen -čna -o prid. (í)
ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on
♦ filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost
    apodíktično prisl.:
    apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično
SSKJ²
apodíktičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost
SSKJ²
apoén -a m (ẹ̑)
fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč
SSKJ²
apogêj -a m (ȇ)
astron. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju; umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto
Število zadetkov: 579086