Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
apopleksíja -e ž (ȋ)
1. med. možganska kap: posledice apopleksije
2. gozd. nenadno sušenje drevesa:
SSKJ²
apopléktičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na apopleksijo: apoplektičen napad / apoplektičen bolnik
SSKJ²
apopléktik -a m (ẹ́)
med. kogar je zadela možganska kap ali kdor je nagnjen k njej:
SSKJ²
aporíja -e ž (ȋ)
filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi:
SSKJ²
apórt -a m (ọ̑)
1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu
2. naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja:
SSKJ²
aposiopéza -e ž (ẹ̑)
lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk: med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo
SSKJ²
apostát -a m (ȃ)
rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat; pren. politični apostat
SSKJ²
apostazíja -e ž (ȋ)
rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo; pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
SSKJ²
apóstelj -na [apostəlj] m (ọ̑)
star. apostol
SSKJ²
aposterióren -rna -o prid. (ọ̑)
filoz. dobljen iz izkustva, izkustven: aposteriorna spoznanja
SSKJ²
a posterióri prisl. (ọ̄)
filoz. iz izkustva, po izkustvu; ant. a priori: dokazovati, sklepati a posteriori / spoznanje a posteriori
SSKJ²
apóstol -a m (ọ̑)
1. rel. vsak od dvanajsterih učencev Jezusa Kristusa: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
// prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel
2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru
SSKJ²
apostolát -a m (ȃ)
rel. dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi: hierarhični, laični apostolat / apostolat zgleda
SSKJ²
apostólik -a m (ọ̄)
rel. papež: apostolik Nikolaj je poslal po Cirila in Metoda
SSKJ²
apostolováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani
SSKJ²
apostôlski -a -o prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem
SSKJ²
apostôlstvo -a s (ȏ) rel.
1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu
// cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda
2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve
SSKJ²
apostróf -a m (ọ̑)
jezikosl. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj:
SSKJ²
apóstrofa -e ž (ọ̑)
lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja
SSKJ²
apostrofíranje -a s (ȋ)
glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov
Število zadetkov: 579086