Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
arestánt in arestànt -ánta m (ā á; ȁ á)
pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: na dvorišče so prišli arestanti s paznikom; odvesti arestanta
SSKJ²
arestántovski -a -o prid. (á)
pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantovska obleka; težave arestantovskega življenja
SSKJ²
arestántski -a -o prid. (ā)
pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantska hrana
SSKJ²
aretácija -e ž (á)
glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / minister je napovedal aretacije
SSKJ²
aretíranec -nca m (ȋ)
kdor je aretiran, prijet: odpeljati, preiskati aretiranca
SSKJ²
aretírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje
2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo
    aretíran -a -o:
    biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti
SSKJ²
argentán -a m (ȃ)
metal. zlitina bakra, cinka in niklja; novo srebro
SSKJ²
argentínski -a -o (ȋ)
pridevnik od Argentina: argentinska mesna industrija
SSKJ²
argentít -a m (ȋ)
min. temno siva rudnina srebrov sulfid, srebrov sijajnik:
SSKJ²
argó -ja tudi argot -a [argó -ja] m (ọ̑)
knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja
// zastar. govorica posameznih poklicev, skupin; žargon
SSKJ²
árgon in argón -a m (ȃ; ọ̑)
kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice
SSKJ²
argonávt -a m (ȃ)
nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo: odprava, potovanje argonavtov; mit, legenda, zgodba o argonavtih
SSKJ²
argonávtski -a -o (ȃ)
pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot
SSKJ²
argot gl. argo
SSKJ²
argumènt -ênta m (ȅ é)
kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov
♦ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
SSKJ²
argumentácija -e ž (á)
utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga
// dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija
SSKJ²
argumentíranje -a s (ȋ)
glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen
SSKJ²
argumentírati -am nedov. in dov. (ȋ)
utemeljevati, dokazovati kako trditev: argumentirati predlog; argumentirati s številkami; dobro, slabo argumentirati
    argumentíran -a -o:
    argumentirana znanstvena razprava
SSKJ²
arháičen -čna -o prid. (á)
1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino
// ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi
2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost
SSKJ²
arháičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki
Število zadetkov: 579086