Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
arháik -a m (á)
geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja:
geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja:
arháika -e ž (á)
1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika
2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika
1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika
2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika
arhaístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza; arhaistično odrsko okolje
nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza; arhaistično odrsko okolje
arhaízem -zma m (ī)
starinska značilnost: arhaizem stavbe
// jezikosl. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi
starinska značilnost: arhaizem stavbe
// jezikosl. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi
arhaizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik
delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik
- arhaizíran -a -o:
arhaizirana podoba sodobnih mest
arhájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika
nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika
arheologíja -e ž (ȋ)
znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija
znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija
arheolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak
- arheolóško prisl.:
ves okoliš je arheološko raziskan
arheópteriks -a m (ọ̑)
pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič: fosilni ostanki arheopteriksa; perje arheopteriksa
pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič: fosilni ostanki arheopteriksa; perje arheopteriksa
arhetíp -a m (ȋ)
knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis
♦ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je
knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis
♦ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je
arhidiakonát -a m (ȃ)
upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
arhierêj -a m (ȇ)
v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika: prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja
v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika: prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja
arhimandrít -a m (ȋ)
v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit
v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit
Arhimédov -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora
♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine
v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora
♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 284
- 285
- 286
- 287
- 288
- 289
- 290
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086