Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
arháik -a m (á)
geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja:
SSKJ²
arháika -e ž (á)
1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika
2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika
SSKJ²
arhaístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza; arhaistično odrsko okolje
SSKJ²
arhaízem -zma m (ī)
starinska značilnost: arhaizem stavbe
// jezikosl. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi
SSKJ²
arhaizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik
    arhaizíran -a -o:
    arhaizirana podoba sodobnih mest
SSKJ²
arhájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika
SSKJ²
arhángel -a m (á)
rel. angel višjega reda; nadangel: arhangel Mihael; angeli in arhangeli
SSKJ²
arhegónij -a m (ọ́)
bot. rastlinski ženski spolni organ:
SSKJ²
arheológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za arheologijo: najnovejša dognanja arheologov
SSKJ²
arheologíja -e ž (ȋ)
znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija
SSKJ²
arheológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za arheologijo:
SSKJ²
arheolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak
    arheolóško prisl.:
    ves okoliš je arheološko raziskan
SSKJ²
arheópteriks -a m (ọ̑)
pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič: fosilni ostanki arheopteriksa; perje arheopteriksa
SSKJ²
arhetíp -a m (ȋ)
knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis
♦ 
filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je
SSKJ²
arhidiákon -a m (á)
škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat:
SSKJ²
arhidiakonát -a m (ȃ)
upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
SSKJ²
arhiepískop -a m (ȋ)
v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij:
SSKJ²
arhierêj -a m (ȇ)
v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika: prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja
SSKJ²
arhimandrít -a m (ȋ)
v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit
SSKJ²
Arhimédov -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora
 
teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine
Število zadetkov: 579086