Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
O pridevniku »Cankarjev«

Spoštovani, prosim za razrešitev dileme glede vrste pridevnika. Ali je pridevnik Cankarjev v zvezi Cankarjev dom glede na vrsto svojilni ali vrstni. Hvala za odgovor.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
O priimkih »Kalan« in »Kalander«

Kalander je tudi priimek, zabeležen v Sloveniji in severnih sosedah. Očitno je, da je priimek povzet po imenu živali, njegov izvor pa je v furlanščini.

Furlansko-slovenski slovar: calandre [ka'landre] f ZOOL laški škrjanec m (Melanocorypha calandra); la ~ e la parussule si intrometin cence spietâ (pensemaravee).

Spletni naslov: http://www.rodoslovje.com/sl-SI/aktualno-novice/index.php, priimek Kalan

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
O priimkih »Uštar« in »Kolenc«

Zanima me, kako sta nastala priimka Uštar in Kolenc?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
O priimku »Gende«

Zanima me, od kod izvira priimek Gende in če ima mogoče kakšne tuje/neslovenske korenine. Zanima me tudi, kdaj približno se je začel pojavljati. Hvala!

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
O rabi moških in ženskih oblik ter nezaznamovanosti moškega spola

Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:

Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.

Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
O samostalniku »glorija« v SSKJ

Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Osebek ali povedkovo določilo?

Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Osebna lastna imena v imenih društev

Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Osebni zaimek in SSKJ2

Zanima me, zakaj v SSKJ2 sklonske oblike pri osebnem zaimku v dvojini niso usklajene z oblikami v Slovenskem pravopisu (npr. midva, naju (dveh), nas dveh, nama (dvema), ki so v SSKJ2 knjižne, proti midva, naju ...) Ker je enako v SSKJ1, je bil verjetno popravek pri posodabljanju spregledan. Ker sta oba jezikoslovna priročnika normativna, bi morala biti usklajena, zato taka odstopanja ustvarjajo negotovost v normi in knjižni rabi. V tem primeru upoštevamo seveda pravopis. SSKJ uvaja še pogovorne oblike, na katere se lahko sklicujejo učenci in pisci pred učitelji in lektorji, če jim jih v besedilih popravljajo, zato ne bi smeli dopuščati takšnih neujemanj.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Otrok se poganja s »poganjalčkom« ali »poganjavčkom«?

Zanima me besedotvorni algoritem za besedo poganjalček.

V dvomu sem namreč: Ali je pomanjševalnica poganjal-ček ali je poganjav-ček, podobno kot cepetav-ček.

Sama se nagibam k manjšalnici poganjalček.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
O vejici in vezniški zvezi »na način da«

Pri pripravi besedila sem naletel na besedno zvezo 'na način da' pa me zanima, ali gre v konkretnem primeru lahko za večbesedni veznik (kar mi deluje bolj 'naravno') ali 'navadni' veznik da:

  • ter sprejela spremembe statuta na način, da statut vsebuje določbe ...
  • ter sprejela spremembe statuta, na način da statut vsebuje določbe ...

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Oziralni odvisni stavki in zaimek »kjer«

Zanima me, kako je z rabo besede kjer v naslednji povedi:

  • Ohladilo se bo in popoldne bomo z izjemo Primorske, kjer jih bo okoli petnajst, po državi namerili okoli deset stopinj.

Nekje sem namreč zasledila, da se kjer naj ne bi uporabljal, če je prej že izražen kraj.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Oznaka v slovarju pri izrazih »pozneje« in »kasneje«

Zanima me, ali je med izrazoma pozneje in kasneje kakšna bistvena razlika. Kasneje ima v SSKJ in SP sicer oznako, da njegova raba peša, vendar tega v vsakdanjem življenju nisem opazil, pa tudi korpus Gigafida ne kaže na to, da bi bil izraz na robu izumrtja.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Parafraza in smučarka

Zanima me, ali je parafraza lahko tudi samo ena beseda (glede na besedo fraza bi sicer pričakoval, da mora biti več besed).

Primer:

Mazejeva je zasedla prvo mesto, kar pa nikogar več ne preseneča.

Smučarka je v svoji karieri osvojila že vse mogoče lovorike.

Bi bila beseda smučarka kot naveznik v tem primeru parafraza?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Pika, zaklepaj, pika

Zanima me, ali so ločila v spodnjih dveh primerih pravilna. Predvsem bi rada vedela, ali lahko pišem obe piki – pred in za zaklepajem.

Kupila je kar nekaj stvari (kruh, mleko, jogurt itd.).

Z otroki so se pogovarjali o podpomenkah (npr. Žaba, medved, mleko, srna. Kaj ne sodi sem? Mleko. Zakaj? Ker mleko ni žival.).

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
PIka na koncu povedi s citirano povedjo

Ali je pravopisno pravilno, da je na koncu spodnjega primera pika?

Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 3. marca 2015?«.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Pika pri citiranju med narekovaji sredi povedi

Zanima me, ali je ločilo po drugi povedi v citatu pravilno zapisano. Izhajal sem iz pravil za klicaj in vprašaj, ki ju, če je poved citirana med narekovaji, lahko ohranjamo. (SP, 2001, člen 279) Ali enako velja tudi za piko ali se kakor pri premem govoru pretvori v vejico?

  • Stanetove besede »Kdor je močan, se resnice ne boji, zato vam povem, da naše čete prav ob tej uri zapuščajo Trst. Jeza nam srca lomi in solze nam žgo oči,« izražajo Kosmačevo nestrinjanje z usodo Tržaškega zaliva.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Pika pri ločevanju tisočic od nižjih enot

Vljudno prosim za pojasnilo ali pišem npr. 2.100 oseb ali 2100 oseb. Jaz ves čas pišem s piko, torej 2.100 oseb, vendar me lektorji popravljajo.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Pika v citirani povedi

Znašla sem se pred dilemo. Primer:

Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«

Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?

Še dodaten (malo drugačen) primer:

  • Če vas Kim prosi, da se igrajte z njo, namesto »Samo trenutek.« recite »Počakaj pet minut, nato pa se bom igrala s tabo.«.
  • Če Robbie poliva sok, mu ne recite »Bodi previden.«, ampak »Kadar nalivaš sok v kozarec, drži plastenko z obema rokama.« Namesto »Pospravimo igrače.« recite »Čas je, da pospravita igrače.«.

Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Pika v napisu pod sliko

Ali bi bila raba pike lahko upravičena, če se napis pod sliko začne npr. s Slika 9: Konfiguracija zaslonke in senzorja.?

Število zadetkov: 579086