Kako se piše naj oseba?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Zanima me, kakšen je pravilen zapis besedne zveze zavarovalno depozitna agencija. Gre za agencijo, ki se ukvarja z zavarovanjem depozitov.
Kako se pravilno uporabi beseda na zdravje? Skupaj ali narazen?
Ker ima nov SSKJ spet (oz. še vedno) pri zvezi po navadi zapisani obe varianti (ponavadi in ponavadi), me zanima, ali je v novem SSKJ morda napaka ali pa je z novo izdajo SSKJ spet uvedena tudi varianta pisanja skupaj (tj. ponavadi). Torej: sta spet pravilni obe varianti ali še vedno samo tista narazen (tj. po navadi)?
Po mojem mnenju (na podlagi jezikovnega znanja, ki sem ga dobil v mlajših letih) se izrazi ponavadi, nenazadnje, zatem (čas.), navidez, naprodaj ipd. pišejo skupaj oz. z eno besedo.
Primeri:
- Ponavadi grem spat ob desetih.
- Nenazadnje to sploh ni bil njegov problem.
- Pet minut zatem je prišel še njegov odvetnik.
- Navidez je bilo vse v redu.
- Hiša je naprodaj.
Vendar pa v zadnjem času opažam, da se v knjigah in drugih (lektoriranih) tekstih ti izrazi dosledno pišejo narazen: po navadi, ne nazadnje, za tem, na videz, na prodaj. Zato sem pogledal v slovenski pravopis, kjer pa jih (z izjemo izraza zatem) nisem našel. Ali to pomeni, da zapis z eno besedo ni v skladu s slovenskim pravopisom?
Imam vprašanje glede pisanja izraza visoko usposobljen skupaj ali narazen. Lektor mi je namreč popravil in zapisal skupaj, na Gigafidi sem sicer našla več zadetkov za pisanje narazen, pa tudi kar nekaj zadetkov visokousposobljen.
Zanima me, ali zapisati sorte sadnega drevja z malo ali z veliko.
Primer:
Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk: Jonagold de Coster, Zlati delišes Reinders, Gala Galaxy Selecta ... Prodajamo tudi kivi, sorte Tipo in Vanilija.
Zanima me, ali se besedni zvezi Prešernova nagrada in Vegovo priznanje lahko pišeta tudi z malo začetnico, tako kot npr. Newtonow zakon ali pa Pitagorov izrek (označujeta svojilnost in vrstnost)?
Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?
Kako pravilno zapisati, če je pridevnik izpeljan iz lastnega imena, ki zaznamuje blagovno znamko, npr. Rogovo/rogovo kolo, Elanove/elanove smuči?
Zanima me, ali se pri zapisu zapisnika, ko namesto k točki pišemo le K in številko, le-to zapiše s K in presledek ter številka ali K in brez presledka ter številka. Ali je na koncu pika?
Zanima me, zakaj se pri pojmu Severna Amerika obe besedi pišeta z veliko, pri pojmu jugovzhodna Azija pa ne.
Zakaj se med medmeti ko ko ko in podobnimi, ki so sestavljeni iz večjega števila ponavljajočih se besed, ne piše vejice? Kdo si je to izmisli? Kdaj je ta sprememba nastala? Zakaj ni vnesena v pravopis?
Kakšna je smiselnost in logika omenjenega pisanja? Koliko ponovljenih medmetov mora biti brez vmesne vejice? Če napišem ko ko ko, je pravilno, če pa napišem ko ko ko ko, pa mora biti pred zadnjim ko vejica? Zakaj se v gimnaziji poučuje, da je cap, cap sprejemljiv zapis, čiv, čiv pa ne? Je pri pisanju medmetov sploh kako pravilo, ali je vse bolj ali manj podvrženo presoji učiteljev oziroma lektorjev.
Zame ni vseeno, če napišem ha, ha, ha ali hahaha, sploh pa se mi zdi neumno pisati ha ha ha, saj gre vendar za melodijo stavka in njegovo dramatičnost, ki jo z zapisom ha ha ha ne dosežem. Kako medlo izgleda, če zapišem cop cop cop in koliko več dramatike je v zapisu cop, cop, cop. Prvo izgleda, kot da se je nekdo zatipkal, drugo pa dramatično poudarja dogajanje, ko se nekaj neznanega približuje.
Lepo prosim, če mi lahko napišete kaj več o tem, ali pa mi pomagate najti primerno literaturo. Naj poudarim, da na internetni strani slovenskega pravopisa ni zapisov medmetov brez vmesne vejice. Kje torej iskati pravilno, zapovedano pisavo medmetov.
R. Č.
Ali je vejica v spodnjem primeru (pred navajanjem št.) vseeno mogoča ali moramo take primere vedno pisati brez vejice? Večkrat zasledim primere, da je vejica. Primera:
Ur. l. RS, št. 59/2007, 40/2009, 62/2010-ZUPJS, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D.
Ur. l. RS št. 54/2010.
Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.
Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.
Na vaših spletnih straneh sem našla članek, ki govori o uporabi velike začetnice v akademskih nazivih, kadar je podpis na koncu sestavka:
Ker je to utemeljeno s piko na koncu sestavka, sprašujem, ali je torej prav, da v našem primeru, ko navajamo avtorja pod naslovom članka, na začetku besedila uporabimo malo začetnico (dr. Xxxxyyy in ne Dr. Xxxxyyy)?
Kdaj je primerno uporabiti malo/veliko začetnico pri nazivih? SP 2001 v 128. členu priporoča malo začetnico, ko gre za družabni položaj, pri 113. členu, ki govori o osebah z visoko funkcijo, pa z malo. Gospod predsednik ali Gospod Predsednik?
Če posplošimo osebo ime (npr. Nismo vsi Einsteini/einsteini), ali zapišemo posplošeno ime z veliko ali malo začetnico?
Kako pišemo pasme psov: z malo ali z veliko začetnico? Npr. valižanski ovčar in staffordshirski bulterier. V nekaterih strokovnih revijah najdem vedno veliko začetnico. Če prav razumem pravila, bi moralo biti vse z malo začetnico. Se motim? H. P.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28861
- 28862
- 28863
- 28864
- 28865
- 28866
- 28867
- ...
- 28955
- Naslednja »