Ko želimo v knjižni slovenščini izraziti, da se nekdo z nečim identificira v daljšem trajanju, nam je, kot se zdi, pravzaprav na voljo zgolj beseda identificirati. V kolikor imamo opravka z dovršnim dejanjem, lahko seveda uporabimo glagol poistovetiti. Nedovršno obliko poistovečati se sicer lahko zasledimo v praktični uporabi, ni pa je mogoče najti v nobenih jezikovnih priročnikih. Bi bila uporaba omenjene oblike vendarle dopustna z ozirom na pomanjkanje domače ustreznice, ali pa obstaja morda kakšna druga sopomenka, s katero bi bilo mogoče izraziti nedovršni pomen besede identificirati se?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Imam vprašanje glede prevajanja angleške besede addictive. To bi lahko ubesedili kot nekaj, kar povzroča odvisnost/zasvojenost. Zanima pa me, ali v slovenščini obstaja kak ustaljen enobesedni izraz za to besedo. Namreč v korpusih sem zasledil največ zadetkov za zasvojljiv, tudi zasvajajoč in zasvajujoč, v SSKJ-ju pa teh izrazov ni, zato me zanima, če je karkoli od tega sprejemljivo, ali morda obstaja še kakšna druga beseda?
Zakaj novinarji uporabljajo besedo odreagiral? Velikokrat slišim na tv-ju to besedo, ker mislim da je nepravilna. Akcija povzroči reakcijo in nikakor ne odreakcijo. MIslim, da je beseda odreagirati (največkrat v novinarskem besednjaku) nepravilna. Vendar pa jo slišimo iz ust ljudi, ki naj bi bili za zgled, kako pravilno uprabljati slovenski jezik in terminologijo
V Razvedrilnem programu TV Slovenija sredi septembra začnemo s projektom EMA FREŠ, ki je sestavni del razpisa, oziroma projekta Slovenski izbor za pesem Evrovizije 2020.
Akcija EMA FREŠ je namenjena mladim neuveljavljenim glasbenikom, starim od 16 do 26 let, ki še niso izdali vsaj treh javnih skladb, zanjo pa smo se odločili po velikem uspehu, ki ga je imela med mladimi letošnja zmagovalna skladba EME, Sebi, Zale in Gašperja. Akcija Ema Freš bo potekala zgolj na spletu.
Pri poimenovanju tega dela projekta EMA 2020 smo med mladimi iskali ustrezen izraz, ki v njihovem slengu najbolj natančno, a dovolj široko opisuje svež glasbeni pristop, novost, inovativnost in obenem pojasnjuje tudi kakšne nastopajoče si želimo, mlade, sveže, neuveljavljene. V manjši fokus skupini tako imenovanih vplivnežev, oziroma influenserjev, ki bodo v spletnih oddajah vodili ta del izbora, se je enotno pojavilo ime freš, med mladimi razširjena pisna oblika angleške besede fresh, kot najprimernejši skupni opis zgoraj navedenih zahtev. Še posebej so poudarili, da mora biti beseda zapisana s š na koncu in ne v angleški obliki.
Njihov predlog smo v Razvedrilnem programu TV Slovenija sprejeli, saj ta projekt naslavlja zgolj mlade na spletu, opis freš pa najbolje med mladimi ponazarja, kakšno glasbo in nastopajoče želimo dobiti.
V tem sicer malce zapoznelem dopisu vas prosimo za mnenje o jezikovni ustreznosti besede, freš, v jezikovnem kontekstu naslavljanja mladih v okviru tega projekta.
Pravopis pozna zgolj pokrajino imenovano Emilija (in enodelnemu imenu ustrezne podiztočnice). Ali je torej slovenjenje italijanskega Emilia-Romagna v Emilija - Romanja neustrezno? Če ni, me zanima pridevniška oblika in pa prebivalec ter njegova svojina. Ali se drugi del pri besedotvorju morda izpusti? Kako pa je z vezajem med imenoma, saj prihaja do različne prakse med italijanščino in slovenščino?
Zanima me, ali izpeljanka ločevalnik obstaja oziroma ali je ustrezna (npr. plinski ločevalnik), glede na to, da te iztočnice v SSKJ ni mogoče najti, najdemo pa namesto nje npr. besedo ločilnik.
V službi smo obravnavali pravilnik, v katerem je bila zapisana beseda računovodenje, in vprašanje ali gre za slovensko besedo oziroma če je v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Oseba, ki je na svojem področju strokovna, to je finančno-računovodskem, podpira to besedo, vendar vseeno je dilema tistih, ki ne poznajo te stroke, ali gre za slovensko besedo. Naj vam citiram cel odstavek:
Pri poslovanju in računovodenju uporablja :
- zakon o računovodstvu,
- splošne slovenske računovodske standarde,
- slovenski računovodski standard 36 (2006)
V izogib dilemam vas prosim, ali mi lahko posredujete vaše mnenje, katero bi poslala v vednost moji delovni sredini, ali pa me vsaj usmerite, kam se lahko obrnem za reševanje to vrstnih težav.
Imam vprašanje za vašo Jezikovno svetovalnico in bi vam bil zelo hvaležen za odgovor.
Zanima me, ali se angleška beseda holotropic v slovenščino prevede kot holotropsko ali holotropno. V angleščini je ta beseda opredeljena kot sestavljanka besed (holos, 'celota' tropic 'obračati se proti ali spreminjati'), iz (trapein, 'gibanje proti nečemu'):
From ὅλος (hólos, »whole«) -tropic (»turning or changing«), from [script?] (trapein, »movement towards something«)
Pomen besede je torej ´orientirati se proti celoti`.
Povzeto po: http://en.wiktionary.org/wiki/holotropic
Izraza formulaičen ni ne v slovarju ne v pravopisu, vendar ne najdem primernega izraza, ki bi pomenil enako (torej značilnost nečesa, kar je izdelano po neki formuli, obrazcu). Ali je izraz formulaičen primerno uporabiti v strokovnem članku, torej pisanem v knjižnem jeziku?
Zasledila sem tako zapisan naslov novice: Varnostni svet ni obsodil napade v Siriji. Bi ne bil v tem stavku za predmet primernejši rodilnik napadov?
Ali se piše metil oranž ali metiloranž? Metil je prvi del podrednih zloženk, torej bi moralo biti pisano skupaj. Kaj pa pravi raba?
Prosim za pojasnilo. Geslo odpiralen je v SSKJ podano s primeri pravilne rabe, v SP pa z napačno (odpiralni čas), in to brez pojasnila, da je takšna raba neustrezna za naš jezik. Ko sem knjižničarko vprašala, zakaj imajo na spletni strani odpiralni čas, je odgovorila, da je ta besedna zveza v Slovenskem pravopisu brez kakršnegakoli negativnega kvalifikatorja in zatorej pravilna. Lepo bi bilo, ko bi to v elektronski izdaji pravopisa popravili!
pretežen – ki obsega, predstavlja večji del česa večina – del kake skupnosti, celote Ali bi lahko torej besedno zvezo pretežna večina (ki jo predlaga celo SSKJ) imeli za slogovno manj ustrezno? Če ne, kakšna je razlika med večino/pretežnim delom in pretežno večino? Bi slednjo lahko pojmovali kot stopnjevanje?
Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec.
Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza?
Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo!
Lep pozdrav, pred. Franc Rojko
Ali se je beseda celzij že toliko ukoreninila v naš jezik, da jo pišemo z malo začetnico? Govorim namreč o temperaturni lestvici in ne o švedskem astronomu.
SP 2001 preferira uporabo Celzijev. Slovarski del SP 2001 podaja dve iztočnici, kjer je v zgledih to najbolj očitno:
- stopínja -> temperatura pet stopinj Celzija ‹5 ⁰C› temperatúra -> ~ minus štiri stopinje Celzija
Nikoli ne pišemo, recimo za električno napetost, 15 Voltov, ampak vedno 15 voltov. Tako da vas pozivam, naj se tudi fizikalna enota celzij piše z malo začetnico. Poleg tega tudi kelvin in fahreinheit.
V društvo imamo v statutu določeno delovno mesto poimenovano TAJNIK. To delovno mesto zaseda gospa in potem je v zapisnikih, kjer je zapisana njena diskusija, poročilo ali podobno napisano TAJNIK ime in priimek ali v dopisih, kjer je podpisana enako: TAJNIK ime in priimek.
Po mojem mnenju to ni pravilno in bi moralo biti zapisano: TAJNICA ime in priimek.
Kakšno je vaše mnenje?
Vprašanje:
Kaj je pravilno? Več KO ima človek alkohola v krvi, manj je primeren za vožnjo. ALI Več KOT ima človek alkohola v krvi, manj je primeren za vožnjo.
Prosil bi vas za nasvet glede rabe male/velike začetnice pri zapisu 'občina' ali 'mestna občina' v nazivu prostorskega akta.
Zanima me ali je pravilno Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota oz. Odlok o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Murska Sobota. Kot občina je mišljeno ozemlje občine in ne ustanova.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 28905
- 28906
- 28907
- 28908
- 28909
- 28910
- 28911
- ...
- 28955
- Naslednja »