- gojenje čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
čebelárjenje čebelárjenja samostalnik srednjega spola [čebelárjenje] in [čəbelárjenje]
čebelárjev čebelárjeva čebelárjevo pridevnik [čebelárjeu̯ čebelárjeva čebelárjevo] in [čəbelárjeu̯ čəbelárjeva čəbelárjevo]
- 1. ki je v zvezi s čebelarjem1, pripada čebelarju1
- 1.1. ki je v sorodstvenem, družbenem razmerju s čebelarjem1
čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski]
- 1. ki je v zvezi s čebelarji1 ali čebelarstvom
- 1.1. ki je namenjen za čebelarje1, se uporablja pri čebelarstvu
- 1.2. ki nastane pri čebelarstvu
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo]
- 1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
- 1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
- 1. ekspresivno čebela
- 2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo
- 2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
- 3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
- 1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel
- 2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...
- trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
- 1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
- 1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
- 2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
čeljústni čeljústna čeljústno pridevnik [čeljústni]
- 1. ki je v zvezi s čeljustjo 1.
- 1.1. ki sestavlja, tvori čeljust 1.
čeljústnica čeljústnice samostalnik ženskega spola [čeljústnica]
- kost, v katero so vraščeni zobje
čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]
- 1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen
- 1.1. ta rastlina, zlasti njeni listi, kot hrana, jed; SINONIMI: divji česen
čemážev čemáževa čemáževo tudi čémažev čémaževa čémaževo pridevnik [čemážeu̯ čemáževa čemáževo] tudi [čémažeu̯ čémaževa čémaževo]
- 2. ki je iz čemaža 1.1. ali vsebuje čemaž 1.1.
čembalístka čembalístke samostalnik ženskega spola [čembalístka]
- ženska, ki igra čembalo, navadno kot poklicna glasbenica
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 26
- 27
- 28
- 29
- 30
- 31
- 32
- ...
- 30009
- Naslednja »
Število zadetkov: 600173