Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Dolgi spletni naslovi: kako jih delimo?

Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?

Jezikovna
Določanje spola tujim imenom

Mene zanima, kako bi lahko določili število in spol nogometni ekipi, ki se imenuje Albirex Niigata, kjer se dela poimenovanja ekipe ne ujemata. Albirex je moškega spola ednine, Niigata pa je ženskega.

Niigata je ime mesta iz katerega ekipa prihaja. Bi lahko potem rekli, da je Albirex glavna beseda oz. osnova, kar bi potem pomenilo, da se pri podobnih imenih osredotočamo na prvo besedo in tako določimo število in spol?

Kaj pa pri imenu ekipe, kot je Once Caldas, kjer je drugi del v množini? Na spletu sem zasledila, da pri podobnih imenih nekateri uporabljajo ... X so premagali ... nekateri pa ... X je premagal ...

Jezikovna
Določna/nedoločna oblika pridevnika »srečen«

Sem v dilemi, ki je ne znam razrešiti niti s pomočjo podobnih vprašanj na tem portalu. Kako je prav: danes je moj srečen dan ali danes je moj srečni dan? Poved ni vzeta iz konteksta, gre za napis, ki bi lahko krasil skodelico, pisarniške pripomočke, plakat itd.

Jezikovna
Določna ali nedoločna oblika pridevnika

Zanima me, kako je pravilno (podeljujemo npr. priznanje):

... za pridobljen naziv diplomirani fizik

ali

... za pridobljeni naziv diplomirani fizik.

Sta možni obe obliki? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna
Določna ali nedoločna oblika pridevnika »slab«

Zanima me, kaj je pravilno.

Bo modrost starejših pripomogla k boljšim medsebojnim odnosom? Bi morali ignorirati njegov slabi odnos? Ali: Bi morali ignorirati njegov slab odnos?

Jezikovna
Določna in nedoločna oblika pridevnika

Zanima me kje bi našel pravilo, kdaj se piše: pooblaščen pristop in kdaj pooblaščeni pristop, samostojen vodovodni priključek ali samostojni vodovodni priključek, dodaten ali dodatni dostop do vodnega vira.

Jezikovna
Določna in nedoločna oblika pridevnika »brezplačen«

Zanima me mnenje oz. rešitev večne dileme: ali je prav vabiti na brezplačen kuharski tečaj ali na brezplačni kuharski tečaj.

Jezikovna
Določna in nedoločna oblika pridevnika »svečan«

Svečan ali svečani sprejem -- to je zdaj vprašanje. V SSKJ zasledim pri geslu svečan naveden primer svečani sprejem (slovesni sprejem), v SP-ju pa svečan sprejem, vendar svečanokosilo (geslo svečani). Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna
Določna in nedoločna oblika pridevnika v časopisnem naslovu

Pozdravljeni, zanima me, kako je pravilno (npr. v naslovu članka):

Miha Zupanič najbolje uvrščeni član Judo kluba Bežigrad

ali

Miha Zupanič najbolje uvrščen član Judo kluba Bežigrad

Jezikovna
Določna in nedoločna pridevniška oblika pridevnikov »domač« in »kupljen«

Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?

Jezikovna
Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih

Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.

Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:

  • V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
  • V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
  • Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
  • Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
  • Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
  • Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
  • Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
  • Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
  • To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
  • Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
  • Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
  • Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
  • Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).

Jezikovna
Domačenje indijskih imen

Pred kratkim je bila v Ljubljani delavnica z Yogijem Swamijem Jyothirmayahom, učencem Sri Sri Ravi Shankarja.

Zanima me, kako ju pravilno zapisati (jogi svami Džothirmadžah, šri šri Ravi Šankar)? Ali je svami tudi del lastnega imena (oz. to postane?) ali pomeni samo mojster (podobno šri šri itd.)?

Jezikovna
Donavska ali donavska regija

Lepo prosim za odgovor. Ali se donavska regija piše z veliko začetnico ali z malo? Bolj se nagibam k mali, a nisem prepričana. Tudi drugače mi zapis regij dela težave, po SP naj bi bila mala začetnica, v praksi opažam vse pogostejšo rabo velike začetnice ...

Jezikovna
Doseg veznika »ki« v večstavčni povedi

Na kaj se nanaša oziralni zaimek »ki«?

a) Npr., da je stavčni člen podredni:

  • To je univerzalna množica elementov, ki smo jo označili z »U«.
  • To je univerzalna množica elementov, ki smo jih označili z »U«. Se nanaša na jedro ali na neujemalni prilastek?

b) Npr., da je stavčni člen priredni:

  • Soočal se je z različnimi izzivi in težavami, ki so bile res grozljive.
  • Soočal se je z različnimi izzivi in težavami, ki so bili res grozljivi. Se nanaša na zadnjega ali na vse (z različnimi izzivi in težavami)?

Kaj lahko preučim, da mi bo bolj jasno tudi glede podobnih primerov?

Jezikovna
Dovršna oblika glagola »pogajati se«

Se spogajamo ali izpogajamo?

Zanima me torej dovršna oblika glagola pogajati se.

Jezikovna
Dovršni glagol pri prepovedih

Zanima me, kako je z rabo dovršnega glagola pri zanikanem velelniku. Nekaj sem o tem brala v Slovenski slovnici (2000) na straneh 397 in 519, vendar nisem mogla razbrati, kakšna so trenutna priporočila glede tega. Osebno imam občutek, da je dovršnik v določenih primerih bolj naraven in ustrezen. To je seveda samo občutek, zato bi prosila, da malo bolj obširno razložite, kako je rabo dovršnega in nedovršnega glagola v zanikanih velelnikih in ali so kakšne pomenske razlike.

Jezikovna
Dovršnik ali nedovršnik ob prevajanju iz angleščine

Zanima me, ali je kot prevod angleškega glagola v nedoločniku priporočljivo slovenski prevod zapisati v dovršni ali nedovršni obliki, npr.:

to slam – loputati ali zaloputniti to snuggle – stiskati se ali stisniti se

Jezikovna
Dva priimka moške osebe: drugič

Pri vprašanju se sklicujem na odgovor: Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

Iz odgovora sklepam, da pravilo iz starega pravopisa o sklanjanju dvodelnih neslovanskih priimkov, ki se pišejo z vezajem – tj. da se sklanjajo samo v drugem delu –, ni več aktualno in bo torej v novem pravopisu zapisano priporočilo, da se takšna imena (v večini primerov) sklanjajo v obeh delih.

Naslednji primeri iz knjige Borisa Urbančiča O jezikovni kulturi: Joliot-Curieja, Kremser-Schmidta, Meyer-Lübkeja, Toulouse-Lautreca, Wolf-Ferrarija bi se torej po novem sklanjali: Joliota-Curieja, Kremserja-Schmidta, Meyerja-Lübkeja, Toulousa-Lautreca, Wolfa-Ferrarija.

Jezikovna
Dva priimka moške osebe: kako sklanjati in kako navajati

Zanima me, kako sklanjamo dva priimka ene moške osebe? Npr.: * Srečal sem Tadeja Mohor Ivačiča. * Srečal sem Tadeja Mohorja Ivačiča. Oz. pri navajanju: * ... mnenje Potočnik Dajčmana (2007) * ... mnenje Potočnika Dajčmana (2007) ... Ali bi nam glede na že objavljeni odgovor v zvezi s pregibanjem tujih dvojnih imen (Dvojna francoska imena tipa »Jean Paul« in njihovo pregibanje) priporočili, da v imenu Jeppe Tranholm-Mikkelsen sklanjamo oba priimka (Jeppeja Tranholma-Mikkelsena) ali samo zadnjega (Jeppeja Tranholm-Mikkelsena)?

Jezikovna
Dva slovarja, dve obliki: »trojski« ali »trojanski konj«?

Na SLOTECH forumu sem zasledil zanimivo vprašanje, ali je pravilna oblika trojanski konj ali trojski konj. Zbegalo me je ker sem v Slovenskem slovarju eksonimov zasledil pridevniško obliko trojski. V SSKJ je zapis trojanski (konj). V kakšnem odnosu sta SSE in SSKJ?

Število zadetkov: 583476