Zanima me, če lahko besedo »razvneti« delimo tudi tako: razv-neti. Soglasnik -v se tu izgovarja kot samoglasnik, zato sem v dilemi.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Zanima me, kako v besedilu pravilno deli omrežne naslove, saj pravila, ki bi to določal, v pravopisu nisem našla. Primer: V jezikovni svetovalnici na strani https://svetovalnica.zrc-sazu.si/catego ry/5/nova-vpra%C5%A1anja sem zastavila vprašanje: "Kako v besedilu pravilno delimo omrežne naslove?".
Zanima me pravilna oblika rabe samostalnika čas v povedi: Čas imate do četrtka. ali Časa imate do četrtka.
Je torej pravilna uporaba v četrtem ali drugem sklonu? Meni osebno nekako bolj "sede" čas, vendar, če stavek malo predrugačim in uporabim namesto četrtka besedo npr. dovolj, potem je pravilna uporaba v drugem sklonu: časa imate dovolj.
Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?
Zanima me pravilna pridevniška oblika v naslednji povedi: Podatke smo podali v obliki stolpičnih/stolpčnih diagramov.
Kateri so bili prvi jezikovni priročniki, ki so bili digitalizirani in kdaj?
Sem dijakinja 4. letnika Škofijske klasične gimnazije. Že prvi šolski dan sva s sošolcem v dilemi glede napisana na brisačniku (naprava z brisačo ob umivalniku). Na napravi je napis »VEDNO SVEŽI KOS BRISAČE!«. Je raba določnega pridevnika sveži v tem primeru pravilna? Bega naju še prislov vedno, saj se neustrezno sliši v napisu. Brez prislova bi bila razumljiva raba določnega pridevnika. V tem primeru pa zveni čudno. Vesela bi bila pojasnila in vašega mnenja.
Zanima me, kakšna je pomenska razlika med besednima zvezama diplomska naloga in diplomsko delo (če sploh je kakšna). Sam se pri pisanju končnega izdelka, s katerim bom diplomiral, nagibam bolj k varianti diplomska naloga, me pa vseeno zanima, kaj je ustrezneje.
Terminološka svetovalnica
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin clickworking , ki označuje kratkotrajno obliko plačanega dela, ki jo posameznik opravlja prek spleta tako, da se najprej registrira na ustrezni platformi, na kateri si izbere delo, ki ga lahko opravlja kadar koli in kjer koli. Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Prosim za mnenje o ustreznosti rabe termina delotok kot sinonima za termin delovni tok , ki označuje natančno opredeljeno in informatizirano zaporedje opravil v neki aktivnosti, poslovnem procesu ali le njegovem delu. Menim, da gre za podobno poenobesedenje kot v primeru krožišče namesto krožno križišče .
Za diagram v stolpcih, pri katerem vsaka vsebina v predhodnem stolpcu »poganja« uresničitev vsebine v naslednjem, se v angleščini uporablja izraz driver diagram . Izraza pospeševalni diagram in diagram ključnih dejavnikov po mojem ne označujeta pojma dovolj natančno, tj. da je stvar treba pognati naprej, da se doseže nek zastavljen cilj. Ali bi bil primeren izraz poganjalni diagram ?
Zanima me, ali obstaja slovenski termin za angleški termin diagrammatology oz. nemški termin Diagrammatik . Termin označuje vedo, ki proučuje temeljno vlogo diagrama pri sporazumevanju in ustvarjanju znanja.
Z razmahom digitalnega gospodarstva postajajo vse pomembnejše digitalne platforme . Opažam, da za angleški termin digital platform , ki označuje poslovni model, namenjen povezovanju proizvajalcev in potrošnikov za ustvarjanje in izmenjavo vrednosti, v slovenščini obstaja več prevodov, in sicer: spletna platforma, digitalna platforma, digitalna platforma dela . Enako velja za povezani angleški poimenovanji platform work (predlogi: delo preko spletnih platform, platformno delo, platformsko delo ) ter platform worker (predlogi slovenskih poimenovanj so: delavec, ki dela preko spletnih platform, platformni delavec, platformski delavec ). Prvo označuje delo, ki se opravlja preko takih platform, drugo pa delavca, ki to delo opravlja. Zanima me, katere slovenske ustreznike svetujete za navedene pojme.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin digital twin . Poimenovanje označuje digitalno različico fizičnega predmeta, storitve, procesa ali sistema, ki služi praktičnim namenom, npr. računalniški simulaciji z namenom zbiranja podatkov za preučevanje njihovega delovanja. Je ustrezneje govoriti o digitalnem dvojniku ali digitalnem dvojčku ?
Pri interpretaciji kulturne in naravne dediščine se čedalje bolj uporabljajo nove tehnologije. Pripovedništvo (ang. storytelling ), ki temelji na novih tehnologijah, so v angleščini poimenovali z neologizmom storyteching . V slovenščini problem nastane zaradi dolgih besednih zvez, ki nadomeščajo enobesedni izraz. Pojavil se je že en enobesedni termin, in sicer pripotehnovanje . Ali bi bil primeren ustreznik za angleški termin storyteching ?
Sodelujem pri restavriranju slovenskih filmov. S sodelavci ugotavljamo, da se za proces pretvarjanja analognih informacij v digitalne informacije s pomočjo digitalnega orodja, ki skenira analogni zapis, uporablja termin digitalizacija , kar se nam zdi neustrezno. Ustrezen termin za omenjeni proces je po našem mnenju digitizacija . Digitalizacijo razumemo kot koriščenje (ogled, uporabo, prenos) digitiziranih vsebin. Za realizacijo digitalizacije je nujno potrebna digitizacija . Prosim za pojasnilo rabe obeh terminov.
V novejših elektronskih učnih pripomočkih uporabljajo slike, ki jih uporabnik spreminja s klikom na miško, premikanjem predmetov, spreminjanjem mer ... Za tako sliko se uporablja izraz aktivna slika , pri čemer ne gre za klasično animacijo (na katero uporabnik nima vpliva). Kakšno bi bilo ustreznejše poimenovanje za tako sliko, ki ne bi zanemarilo njenih lastnosti (tega, da ob sebi predvideva uporabnikovo dejavnost)?
Zanima me, kako bi pravilno zapisali naslednje zveze: dipeptidil peptidaza 4 (ang. dipeptidyl peptidase-4 , DPP4 ), zaviralci natrij-glukoza kotransportnega sistema 2 (ang. sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors , SGLT-2 ) in agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (ang. glucagone-like peptide-1 receptor agonist , GLP-1 ). Zasledil sem namreč, da se tudi v sami stroki uporablja več različnih načinov, npr. dipeptidil peptidaza-4 , dipeptidil peptidaza-IV , dipeptidil transferaza IV . Ali obstaja kakšno pravilo, ki poenoti takšne zapise?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29032
- 29033
- 29034
- 29035
- 29036
- 29037
- 29038
- ...
- 29178
- Naslednja »