Fran

S prijatelji se pogosto prerekamo o tem, kakšna je pravilna izgovorjava črke H v različnih kontekstih. Spor nastane predvsem pri hči ali himna (je pravilno [x] ali [ç]?) in pri lastnem imenu in fizikalni enoti Hertz/herc (je pravilno [x], [h] ali oboje?)

Zanima me, kako pravilno izgovorimo 1 ‰. En promil ali en promile.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2025.

Zanima me pravilna izgovorjava vasi Kalce (pri Logatcu), domačini namreč vsi izgovorimo Kauce, ter prebivalci smo kaučarji in ne kalčarji, ali je pravilno?

Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno izgovori beseda Wi-Fi. Ali je pravilno vajfaj, vifi ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2025.

Na radiu slišimo izgovor besede kolk kot 'kouk', aneks pa z naglasom na e. Je to pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2025.

Kako izgovorimo besedo vekanje v pomenu 'napačno izgovarjanje predloga v' (tj. kadar nekdo izgovarja zobnoustnični v namesto dvoglasniški u) -- ali je s prvo črko e zapisan polglasnik ali ozki e?

Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?

Zanima me, kakšno je pravilo za izpadanje vokalov (v oklepaju) pri naslednjih besedah – skrajnost (med dvema skrajnost(i)ma) in brezposel(e)n. Je razlog v nedruženju nezvočnikov? In še, npr.: ljubljan(j)ski, je seveda brez -j. Kakšno pa je pravilo za izpad -j pred končnico -ski? Zvočniki?

Pozdravljeni, zanima me, kako bi morala sklanjati števnike v naslednjem primeru. (Zastaralni rok naj bi se gibal med dvema in šestimi leti.) Ali bi morala zapisati: med dvema letoma in šestimi leti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2025.

O rabi nestičnega vezaja v stvarnem imenu Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož smo že govorili. Zanima pa me, če je v takšnih primerih (npr. v publicističnih besedilih) mogoče vezaj izpustiti - v »uradnem nazivu« tega imena vezaja namreč ni. Menim, da ne, saj gre za priredni sestavini, ki se razlikujeta npr. od Ljubljana center, Maribor Pobrežje. Hvala za odgovor.

Zanima me zakaj v SSKJ ni nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije na primer;

• reper – točka z določeno nadmorsko višino
• nivelman
• niveliranje
• zakoličba

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2025.

Na vas se obračam z vprašanji o pravilni rabi naslednjih besed/besednih zvez s področja psihosocialne in zaposlitvene rehabilitacije: - Individualen rehabilitacijski načrt / individualni rehabilitacijski načrt (gre za dokument = načrt aktivnosti za posameznega uporabnika) - Individualizirani načrt podpore / individualni načrt podpore (gre za dokument = načrt podpore za konkretnega uporabnika, glede na njegove potrebe) - Rehabilitant / rehabilitand (nanaša se na uporabnika storitev zaposlitvene rehabilitacije, iz besede rehabilitacije naj bi tudi prišla ta izpeljanka, vendar se jo različno uporablja) - Informirana odločitev (informed decision)

V SSKJ in pa tudi v SP 2001 sem zasledil, da obstaja enak svojilni pridevnik za dve popolnoma različni živalski vrsti:

raca --> račje (meso)

rak --> račje (meso)

Kaj ne povzroča to težave v določenih primerih, ko iz sobesedila ne moremo razbrati, ali gre za (v zgoraj navedenem primeru) za meso race ali pa za meso raka?

Danes sem za kosilo jedel račje meso. Kako lahko zdaj nekdo razbere, ali je ta oseba jedla meso race ali pa meso raka?

Če rečemo račje klešče, si lahko še nekako predstavljamo, da gre v tem primeru za raka in ne za raco.

Ali bo novi pravopis predvidel to dvoumnost omenjenega svojilnega pridevnika in jo odpravil?

Svojilni pridevnik rakovski zveni še nekoliko najbolj pravilno za raka.

Ali se strinjate?

Mene zanima, kaj je pravilno:

• V mesecu novembru sem obiskal Bled.
• Novembra sem obiskal Bled.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2025.

Zanima me pravilna raba in razlika med enkrat več in dvakrat več. Kaj uporabimo, ko želimo povedati, da imamo nečesa dvojno količino? Na primer imamo 6 skupin in 12 vrečk, torej enkrat ali dvakrat več?

Zanima me, kako tvorimo svojilni pridevnik iz dvojnih imen, npr: José Antonio, María Alejandra.

Kakšen je izvor besede bebavost?

Iščem po etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen in raznih drugih leksikonih, pa nikjer ne najdem etimološke razlage zemljepisnega imena Betanja (vas v Občini Divača). Zanima me ali je to ime možno izvajati iz svetopisemske Betanije ali ima morda kak drugi, bolj slovenski izvor.

Kakšen je izvor besede dobrobit?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 5. 2025.