Fran

Reklamni plakat trgovine Hofer z napisom Lepo je imeti delček narave s seboj me je spodbudil, da vas vprašam sledeče: Če nekaj vzamem s seboj, potem imam to pri sebi. Torej zveza besed imeti s seboj ni pravilna. Se motim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

Ali je v spodnjem stavku možno uporabiti oba glagola obstajati ali obstati oz. kaj je pravilneje/priporočljivo?

Terjatev tožeče stranke ne obstoji/obstaja.

Zanima me, kako se zapisujejo naslonke v primeru, ko sta skupaj postavljena dva povratna glagola, npr.:

bojim sedopisovati si

• Bojim se dopisovati s teboj.
• Bojim si dopisovati s teboj.
• Bojim se dopisovati si s teboj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

V zadnjem času je mogoče zaslediti rabo glagola nasloviti v pomenu ukvarjati se z, govoriti o, osredotočiti se na; posvetiti se, lotiti se, lahko tudi preprečiti, odpraviti, v besedilih institucij EU gre za prevod/kalk angl. glagola to address. Zanima me, ali nameravate ta pomen zajeti v sprotnem slovarju in ali ga je v uradnih besedilih, glede na to, da ni normiran, sploh dopustno uporabljati?

Glagol s tem pomenom je pogost v publicističnih besedilih, pa tudi političnih. Pred kratkim pa je bila v Uradnem listu EU objavljena Uredba (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije (EN: on addressing unjustified geo-blocking and other forms of discrimination).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

Vključen sem v diskusijo, povezano z določbo nekega pravilnika, kjer je pri določanju nekega kriterija piše, citiram: vodenje mednarodnega projekta. Po eni od razlag je jasno, da je zahteva v sedanjiku, kar pomeni, da mora kandidat v času oddaje vloge izpolnjevat ta kriterij. Sam zagovarjam stališče, da zapis ni časovno determiniran, ampak je v tem smislu bolj nedoločne narave. Pri tem izhajam tudi iz same definicije pojma menedžment, ki je planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji (Možina in drugi, 2002). To definicijo vam navajam zgolj kot primer in osnovo mojega razmišljanja.

Imam torej problem, kjer vas kot jezikoslovce prosim, da mi ga pomagate rešiti (razjasniti). Osnovno vprašanje je, ali obstoječa beseda vodenje resnično tako jasno določa zgolj sedanje stanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

Mene pa zanima, kako je z več (v nadaljevanju navedenimi) zelo podobnimi izrazi -- so to sopomenke (in če da, katero od njih je bolj priporočljivo uporabljati) ali pa imajo različne pomenske odtenke?

1. sistemizirati/sistematizirati,

2. optimirati/optimizirati/optimalizirati,

3. maksimirati/maksimizirati,

4. minimirati/minimizirati;

5. piramidalen/piramidast/piramiden.

Brala sem vaš odgovor glede uporabe besed 'treba je'/'potrebno je' + nedoločnik. Zanimivo se mi zdi, da so nas v OŠ učili ravno obratno, da je 'treba je' hrvatizem in v tem smislu napačen, da je njegova raba zgolj pogovorna, 'potrebno je' pa je knjižno in bolj pravilno. Še zdaj imam "oprane možgane" glede tega, 'potrebno je' mi deluje lepše, bolj knjižno oz. uradno in nekoliko težko zapišem, da je 'treba nekaj narediti...' A če prav razumem, 'je potrebno + nedoločnik' ni toliko napačno kot je slogovno manj primerno, ali se motim?

Me pa zanima, kako je v primeru stavka: Za zagotavljanje sledljivosti zdravila je pomembno v kartoteki bolnika zabeležiti lastniško ime in številko serije zdravila. Torej, je ta stavek pravilen ali manj primeren? Če je ta stavek pravilen, zakaj bi bilo npr. 'je potrebno zabeležiti' manj primerno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

Kolikor jaz vem, naš jezik pozna dva glagolska načina, ki sta:

• tvornik, kjer je osebek vršilec dejanja ali nosilec stanja, ter

• trpnik, kjer osebek ni niti vršilec dejanja, niti nosilec stanja.

Zanima me sledeče: v povedi Vrata so se zaprla. vrata niso zaprla samih sebe, ker vrata nimajo lastne volje, vendar je tako ubesedenje kljub temu pravilno. Poved ni v tvorniku, saj vrata niso niti vršilec, niti se zapreti ni stanje; toda ni niti v trpniku, ker je v povedi "sebe" v tožilniški naslonski obliki (Vrata so sebe zaprla ... bistvo trpnika je pretvorba predmeta stavka v osebek, torej naj bi bila samostalniška beseda v imenovalniku ... "sebe" pa sploh nima imenovalniške oblike).

Kakšna je razlaga za ta pojav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

Zanima me, kako je z uporabo glagola spremeniti - ali sta pravilni obe spodaj navedeni rabi?

1. Omenjeni podatek je bil spremenjen iz X v Y.

2. Omenjeni podatek je bil spremenjen z X na Y.

Kaj menite o rabi glagola tekstati v sporočilu Ne tekstam, ko vozim na informativnih tablah na avtocestah?

Zakaj je v Pravopisu “začeti z delom, s poukom” publicistično? Včasih je malo okrnjen stavek, če na primer napišeš:

• Takoj sva začela najboljše živeti.

Meni se zdi bolj smiselno naslednje:

• Takoj sva začela z najboljšim življenjem.

Ali se priporoča oboje ali je eno boljše?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

Pri glasbi rajši rabimo instrument ali inštrument? Nekateri trdijo, da instrument pomeni orodje in inštrument pomeni glasbilo. Je res? Če bi bilo tako, bi bilo pravilno samo inštrumentalna glasba, inštrumentacija, inštrumentalist itd. ... SSKJ ne razlikuje.

Imam vprašanje glede slovenskega poimenovanja zgodovinskega glasbila, ki danes ni več v široki rabi. Je pravilni slovenski izraz ofikleid ali ofikleida?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

Zanima me, ali je v navedenem stavku za številko pika ali je ni. Kljub 87 letom je še vedno zelo aktiven.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

Glavno mesto Mjanmarja je Nepjido, kot je izgovor v burmanščini, v angleščini je zapisano Naypyidaw. Lahko v slovenščini uporabljamo Nepjido? Po slovenskem pravopisu (pravilo 1118) nelatinične pisave prenašamo v slovensko po načelih za zapisovanje slovenskih glasov in opuščamo prečrkovalne ovinke prek pisav drugih jezikov.

Videla sem že zapisa Najpjido in Najpjidav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 7. 2025.

Zanima me, kako uporabiti besedno zvezo: goba šitaka ali goba šitake?

V literaturi sem zasledila različno rabo pisanja začetnice kraja: Goriška Brda (nekateri avtorji pišejo besedo Brda z veliko, drugi z malo začetnico) in me zanima kaj je prav. Poleg tega sem zaznala, da nekateri pišejo sončev žarek, drugi sončni žarek in celo v nekaterih primerih Sončev z veliko začetnico. Kaj je torej pravilno?