Prosim za pojasnilo. Je ustrezno ocenjena vrednost se spremeni iz 150 na 200 evrov ali z 150 na 200 evrov?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Včasih se je naselje Smolnik imenovalo Zgornji in Spodnji Smolnik. Danes je to naselje v Občini Ruše, ki se razteza iz doline do vrha Pohorja. V korpusih najdemo včasih zapis na Smolnik, kot govorijo tudi domačini, včasih pa tudi v Smolnik. Ali je ločevanje med nekdanjim Zgornjim in Spodnjim Smolnikom v spodaj zapisanih primerih utemeljeno?
- Med najpomembnejšimi dravskimi pristajališči je bilo tudi tisto v Smolniku pri izlivu Lobnice v Dravo.
- Glažuto na Smolniku, pogovorno »staro glažuto«, je leta 1760 ustanovil steklarski mojster Hieronim Gürtler, potem ko je opustil tisto v nižini.
Kateri samoglasnik je naglašen v priimku Petaros?
Zanimata me besedi olimpiada in olimpijada.
Prvo sem našla v SSKJ iz leta 1979 (pet knjig), ki ga imam doma, ker pa mi je beseda olimpijada nekako bliže in jo tudi zasledim ponekod, sem pogledala v spletni slovar novejšega besedja in v njem našla drugo besedo – olimpijada (olimpiade pa seveda ne). To verjetno pomeni, da sta obe besedi pravilni. A katera je bolj ustrezna/primerna po vašem mnenju? Ali pa sta kar obe – odvisno od uporabnika pač in jaz le kompliciram?
Zanima me, kateri zapis je pravilen: superživila ali super živila?
Prosim, če mi lahko pojasnite, kateri znak IPA ustreza knjižnemu slovenskemu /a/, saj je le-ta za slovenščino tradicionalno označen kot centralni glas, ne prednji ne zadnji?
V povezavi s tem me zanima tudi, ali je pri uporabi znakov IPA mogoč/primeren/sprejemljiv tudi ležeči zapis? Dvom se mi poraja, ker se pri uporabi Times New Roman ležeče zapisan znak za prednji [a] od pokončnega zelo razlikuje, in sicer tako, da sta ležeči [a] in ležeči [ɑ] (skoraj) enaka?
Kralj države Svazi je državo ob 50. obletnici neodvisnosti izpod britanske vladavine preimenoval v njeno izvirno ime eSvatini, torej Swaziland v eSwatini. Sprememba imena bi lahko pomenila tudi novo ustavo te majhne države med Južno Afriko in Mozambikom. Ime še ni uradno, gre za kraljevo odločitev - vprašanje, ki se odpre je, ali kraljeva odločitev dovolj, da 'svet' spremeni njihovo naslavljanje? In kako to zapisovati v slovenščini, saj se ime - po novem - ne začne z veliko začetnico, pač pa malo: eSvatini?
V slovenskih medijih pa zdaj najdemo mešanico zapisov:
- STA: V afriški absolutni monarhiji Esvatini potekajo volitve
- RTV/MMC: Kralj Svazija državo preimenoval v kraljevino eSvatini
- DNEVNIK: Kralj preimenoval državo Svazi v eSvatini
- URAD ZA PUBLIKACIJE, Evropa: Svazi, uradno polno ime: "Kraljevina Esvatini" namesto "Kraljevina Svazi", uradno kratko ime: "Esvatini" namesto "Svazi"
Katero ime torej uporabljati?
Pri bakterijah poznamo t. i. sisteme toksin-antitoksin, pri katerih imamo nek toksin ter pripadajoči antitoksin, ki nevtralizira toksične učinke toksina. Zanima me, kateri zapis za sistem toksin-antitoksin je pravilen: z vezajem ali pomišljajem? V angleščini je mogoče zaslediti obe različici, nekateri zapisujejo z vezajem, drugi s pomišljajem.
Na vprašanje: Kako si? običajno odgovorimo: Dobro sem. Beseda dobro je v tem primeru najbrž prislov. Kaj pa, če želimo odgovoriti v primerniku? Je prav: Bolje sem (primerniški prislov) ali Boljše sem (primerniški pridevnik)?
Zanima me, katero od poimenovanj za pripadnike ali pripadnice ljudstva Rohinga se je bolj ustalilo. So večkrat Rohingejci ali Rohingi?
Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?
Zasledila sem različno rabo male oz. velike začetnice pri zapisih imen za dneve, kot je svetovni dan tal in dan Zemlje. Prosim za razlago – Svetovni dan tal ali svetovni dan tal, dan Zemlje ali Dan Zemlje.
Rad bi vam zastavil vprašanje, ki pa se ne nanaša na nek jezikoven problem.
Moje vprašanje je, kdaj bodo nova pravopisna pravila na voljo. Rad bi to knjigo kupil in jo preučil, kajti nad SP 2001 sem zelo razočaran. Upam, da boste v novih pravilih podali boljše rešitve za določene pravopisne probleme.
Moje osebne želje za novi pravopis pa so:
- da se ukine sklanjanje kratic (saj v primeru UNESCO UNESCA uničimo kratico),
- pri prehajanju kratice v besedo (recimo NATO --> Nato) spet uničimo kratico, sploh uničimo njeno izvirnost,
- pri ostalih kraticah (MOS MOS-a) pa moramo zaradi prvoomenjene ukinitve sklanjanja kratic ukiniti sklanjanje tudi za kratice, katerih sklanjatev je sicer možna, to pa zaradi usklajenosti pravopisnega pravila,
poleg omenjenega pa si želim tudi, da je v pravopisnih pravilih uradno opredeljeno, da se hišna številka s črko piše skupaj, in sicer le-to z malo črko (zgled: 35a) in da se uradno določi zapisovanje telefonskih in mobitelskih številk (dva zgleda: 01 712 34 56, 051 123 456), sploh glede razporeditve števk v številskem sklopu.
V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.
Zanima me, kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z nj in lj. Na primer štrukelj, boljši, Kranj, Gorenjska itd., ko pa se teh j- jev ne izgovori.
Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.
Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.
Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.
Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.
Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.
V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?
Pozdravljeni, imam vprašanje. Ali je prav bonbon ali kot pravijo v zadnjem času tudi bombon?
V novem v SSKJ ni bombona, sem pa našla v pravopisu 2001 obe verziji. Na Gigafidi je bonbon veliko bolj pogosto rabljen.
Kako se pravilno piše bombon ali bonbon? Pravopis in SSKJ se popolnoma izključujeta, v SSKJ-ju bombona ni, v pravopisu pa je to pravilna oblika.
Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.
Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29065
- 29066
- 29067
- 29068
- 29069
- 29070
- 29071
- ...
- 29174
- Naslednja »