Pozdravljeni! Zanima me referenca za zapis predloga v spletu in ne, kot je precej bolj običajno, tudi v zapisih, ne zgolj govorjeno na spletu.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Ali otroka prepišemo z Osnovne šole A na Osnovno šolo B ali iz Osnovne šole A v Osnovno šolo B? V spletnih navodilih za pisanje vlog za prepis se pojavljata obe obliki, poleg tega pa še iz Osnovne šole A na Osnovno šolo B, kar je najbrž napačno. Ali se pravilo kaj spremeni, če ne omenjamo konkretne šole, npr. z ene šole na drugo ali iz ene šole v drugo?
Lahko v naslednjih primerih izpustimo predložno zvezo v območju oziroma ali bi bilo povedi bolje zapisati kako drugače?
- Temperaturne vrednosti ležijo v območju med temperaturo stene in temperaturo prostega toka.
(Bi bilo v danem primeru, če bi izpustili zvezo v območju, za predlogom in veznikom ustrezneje dodati še samostalnik vrednost oziroma vrednostjo?)
- Vrednosti te veličine ležijo/se gibljejo v območju od 0 do v (hitrost prostega toka). Enačba velja, ko je vrednost Prandtlovega števila v območju 0.8 < Pr < 10.
Ali je raba predloga od v naslednjem primeru ustrezna?
- ..., v kateri se koncentracija spreminja: od koncentracije stene se asimptotično približuje vrednosti koncentracije stene.
Kateri predlog uporabimo v spodnjem primeru in podobnih -- 'iz', ki ga narekuje glagol (vezava), ali 'z', ki ga narekuje samostalnik (zdi se mi, da rečemo, da smo 'na izhodišču', ne 'v izhodišču').
Izhajati iz/z izhodišča?
Izhajati z Jesenic?
Zanima me, kateri predložni par je v danem primeru ustrezno uporabiti:
prehod z obnašanja A na obnašanje B/prehod od obnašanja A na obnašanje B/prehod iz obnašanja A v obnašanje B
Je nasploh raba predložnega para iz – na ustrezna ali mora biti v zvezi s predlogom na vedno le predlog z?
Slovenski pravopis 2001 navaja, da negativno temperaturo zapišemo s stičnim pomišljajem (§ 397): –23 °C. Upoštevajoč § 394 lahko besedno zvezo "od ... do" nadomestimo s predložnim pomišljajem: 10–12.
Zanima me, kako je z zapisom negativnih števil s predložnim pomišljajem, kadar želimo povedati, da bo temperatura recimo od –10 do –15 °C. Ali kopičimo pomišljaje v smislu –10––15 °C?
Zanima me, ali je raba veznika če v spodnjih primerih pravilna. Ne bi bilo bolj prav uporabiti ali?
Zanima ga, če sem žejen. Vprašal me je, če bi šel z njim.
Vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav.
Zanima me, kateri stavčni člen predstavlja krepko označen del v spodnjem stavku.
Ona hodi spat s kurami.
Ali je to predmet v orodniku ali prislovno določilo časa? Namreč, ne glede na to, ali se vprašaš: "S kom hodi spat?" oziroma "Kdaj hodi spat?", je odgovor: "s kurami".
Kaj menite?
Ali je pravilno pisati predstavnik lionsev ali predstavnik Lionsev?
Kako je pravilno pisati: Jean-Jacques Rousseau, Jean - Jacques Rousseau ali Jean Jacques Rousseau?
Prosimo za nasvet glede sklanjanja imena Jean-Claude Juncker. Opazili smo, da se v tisku (Delo, Dnevnik) pojavlja drugačen zapis, ime se sklanja le v drugem delu, t.j. Jean-Clauda Junckerja.
Kako beremo člen v imenu avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellna (van ali fan)? Sam to baje izgovarja fan; izgovarjajo tako vsi nemško govoreči? In kako tvorimo svojilni pridevnik iz priimka Kurz? – Kurzev [kúrčev], po pravopisnem členu 957?
Na fakulteti pišemo imena predmetov vedno z veliko začetnico – je to pravilno? Zanima me še sklanjanje: sodelujem pri predmetih Biologija in Biotehnologija ali sodelujem pri predmetih Biologije in Biotehnologije?
Kako pregibamo kratice, npr. SMS in MSN? Ali jih pišemo z veliko začetnico?
Zanima me, ali latinska imena sklanjamo, in kako. Imam dva primera: Jujubinus striatus in Diadora gracea.
Ali bi ju sklanjali?
Kako?
Ali je prav Mnogo ljudem je svetoval ali Mnogim ljudem je svetoval?
Meni se zdi meja med prislovom in pridevnikom v takih in podobnih primerih skoraj zabrisana; tako sem v dilemi, ali naj sklanjam ali ne.
Kako zapišemo lastno ime McDonald's v primeru Jedli smo v McDonald'su?
Zanima me, kako se sklanja priimek Čavš (Aleks Čavš, Tina Čavš).
Kako pa je s tem: Čigava hiša? Čavševa/ Čavževa hiša
prosim za nasvet glede sklanjanja priimka Maučec. V vaših nasvetih ste decembra 2017 zapisali:
»Omenimo še, da so nekatere pridevniške oblike lahko presenetljivo nenavadne, zato se slovensko pišoči in govoreči v zadregi (ker jim je oblika tuja) zatečejo v kaj približnega, nesistemskega ali neknjižnega: svojilna pridevnika priimkov Maučec in Živčec sta Mauččev in Živččev (gospa Živččeva). Možnosti, da se jim izognemo, sicer so, vendar so omejene ali pa negospodarne, hitro tudi komajda knjižne (knjiga od Maučca namesto Mauččeva knjiga).«
Amebisov pregibnik namreč ponudi samo obliki Maučeca in Maučecev. Tudi v Gigafidi je za izražanje svojine zapisana le oblika Maučečev, medtem ko lahko zasledimo obe različici v neimenovalniških sklonih, torej Maučca, Maučcem in Maučeca, Maučecem, le da je slednja bistveno pogostejša.
Podobna dilema je tudi pri priimku Jurgec. Prosim za pomoč, kako se pravilno lotiti sklanjanja teh priimkov.
Prosim za odgovor na vprašanje, ali je mogoče tudi besedo sommelier pregibati po vzorcu premier. SP 2001 namreč pravi: premier – premierja in sommelier -- sommeliera. Potemtakem je narobe ponasvetusommelierjev, ker bi moralo biti ponasvetu sommelierov/sommelierev?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29089
- 29090
- 29091
- 29092
- 29093
- 29094
- 29095
- ...
- 29174
- Naslednja »