Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Nestični pomišljaj za označevanje razmerja med enotami besedila

Zanima me, katero je najprimernejše ločilo v besednih zvezah: odnos učitelj – otrok, odnos mati – hči. V rabi sem našla zapise tako z vezajem (stičnim in nestičnim) kot s pomišljajem (stičnim in nestičnim).

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Nestični vezaj namesto pomišljaja

Koliko je še aktualna raba nestičnega vezaja namesto pomišljaja pri pisanju s strojem, računalnikom ipd. (gl. člen 380 v SP)?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
»Nič« v zanikanih stavkih

Kako se (bolj) pravilno reče oz. zapiše:

Nič nismo naredili. ali Ničesar nismo naredili.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Nihanja med določno in nedoločno obliko pridevnika

Katero obliko pridevnika uporabimo v naslednjih primerih?

a) Vstavite pravilen/pravilni odgovor. (In še: Ali je namesto pravilen bolje uporabiti ustrezen?)

b) Pogoj za opravljanje izpita je opravljen/opravljeni govorni nastop.

c) Napišite, ali je glagol dovršen/dovršni ali nedovršen/nedovršni.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Nikalni stavek in raba rodilnika

Kaj je prav: To se ne dela ali Tega se ne dela?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Nobeden in nihče

Zanima me, ali obstaja pomenska razlika med nobeden in nihče.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Normativno razmerje med glagolskima sopomenkama »rabiti« in »uporabljati«

Vesela sem, da obstaja možnost vprašati za strokovno mnenje, kadar smo v dilemi glede kakšnega jezikovnega ali pravopisnega vprašanja.

Imam dve vprašanji. Prvo je o uporabi besede rabiti. Npr. Knjiga mu je rabila kot priročnik za ... (primer sem si izmislila, slišimo in beremo pa tako uporabo besede rabiti v medijih). Kot razumem namen uporabe besede, bi bila primerna beseda služila (namesto rabila) ali pa bi isto povedali kako drugače, manj nerodno. Sama rada uporabljam besedo potrebovati namesto rabiti (po priporočilu J. Gradišnika), npr. Ne potrebuješ nove obleke. Beseda rabiti mi nekako ni ljuba.

Drugo vprašanje pa je o ustavi. V četrtem poglavju (podpoglavje Državni zbor) piše v 82. členu (poslanci) tako: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Ni mi jasna beseda kakršna koli. Pomeni mogoče, da so vezani le na določena navodila? Ali pa je mišljeno, da niso vezani na nikakršna navodila?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Normativno usmerjanje od »možen« k »mogoč«

Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).

Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.

Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Normativno vrednotenje glagolov: »ozaveščati« in »osveščati«

Pri pisanju besedila za nalogo, ki ga poleg mene sestavlja še nekaj drugih študentov, smo naleteli na različna mnenja glede uporabe besede ozaveščanje ali osveščanje. Ugotovili smo, da nedovršna oblika besede ozavestiti sploh ne obstaja, medtem ko poleg osvestiti obstaja tudi osveščati. Po drugi strani pa smo naleteli na vire, ki navajajo, da slovenski pravopis odsvetuje uporabo besede osveščati in predlaga dvojnico ozaveščati (npr. kulturnoosveščati -> ozaveščati).

Problemu smo se želeli izogniti s tem, da bomo uporabljali besedno zvezo ozavestiti javnost, kot samostalnik pa osveščenost, vendar se meni zdi primernejša ozaveščenost, predvsem zaradi pripombe mojih domačih, da prva mogoče celo izhaja iz hrvaške besede svijest.

Prosim vas za pomoč pri tem problemu, saj želimo biti v našem izdelku slovnično korektni. Gre za ozaveščenost javnosti glede ravnanja z odpadki in najprej smo pisali v smislu ozaveščanjejavnosti je nujno in podobno. Nam lahko svetujete, kako naj se najbolje izražamo?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Normativno vrednotenje zvez »v kolikor« in »v slučaju«

Zakaj pravijo, da besedni zvezi v kolikor in v slučaju nista ustrezni, zakaj naj bi ju nadomestili s če? SSKJ navaja, da je to neustaljena raba, SP2001 pa nič. 

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Noseča »za« ali »z Matejem«?

Zanima me, kako bi izrazili, da je bila npr. Mojca noseča in je bilo otroku ime Matej. Če bi rekli, bila je noseča z Matejem, bi to bil otrokov oče. Bi torej morali reči: bila je noseča za Matejem?

Terminološka svetovalnica

Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Neunijski
EU pri svojem delovanju ločuje med zadevami, ki so lastne Uniji oz. so v njeni pristojnosti, in zadevami, ki so zunaj Unije oz. so v pristojnosti držav nečlanic, npr. Union/non-Union residents , Union/non-Union goods , Union/non-Union waters , (European) Union law . Izraz Union lahko prevedemo na dva načina: z desnim ali levim prilastkom, npr.  blago Unije ali unijsko blago . Težava pa nastane pri n on-Union . Ali bi bila glede na uveljavljenost pridevnika unijski (npr. unijska prednostna pravica ( Zakon o industrijski lastnini )) v slovenščini dopustna tudi uporaba pridevnika neunijsk i ?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Nevadbena termogeneza
Zanima me, kako naj poslovenim angleško kratico NEAT ( non-exercise activity thermogenesis ), ki označuje energijo, ki jo človek porabi pri vsakodnevnih opravilih, kot so npr. hišna opravila, hoja po stanovanju itd. Gre torej za energijo, ki jo posameznik porabi brez ukvarjanja z načrtovano telesno aktivnostjo. Kateri slovenski ustreznik predlagate?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Neveljavna glasovnica
Posebna veja politologije, tj. volilne študije, se ukvarja s preučevanjem volitev. Ena izmed tematik v sklopu tega so neveljavne glasovnice (ang. invalid ballots ). Na vas se obračam, ker me zanima, kako v slovenščino prevesti oziroma kako v slovenščini zapisati naslednje angleške termine: to invalidate (a ballot) , (ballot) invalidation , invalidated (ballot) . Bi termini invalidirati (glasovnico ), invalidacija (glasovnice) in invalidirana (glasovnica) bili primerni ali neustrezni? Je ustrezneje reči, da se glasovnico naredi neveljavno? Dodatno pojasnilo: pri angleškem terminu invalidated ballots gre za poskus razlikovanja med blank ballots ( praznimi glasovnicami) in drugimi neveljavnimi glasovnicami, ki jih je mogoče deliti na null ballots ( nične glasovnice ?) in spoiled ballots ( poškodovane/uničene glasovnice ?), pri čemer je invalidated ballots skupni termin za null ballots in spoiled ballots . Ali naj preprosto govorimo o ''drugih'' ali ''ostalih'' neveljavnih glasovnicah?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Nevidna ograja
Zanima me, katero od slovenskih poimenovanj je najprimernejši ustreznik za angleški termin virtual fence : nevidljiva ograja , nevidna ograja , navidezna ograja ali virtualna ograja . Gre za termin, ki označuje sistem omejevanja gibanja živali navadno prek sistema GSM, nameščenega na ovratnici, in senzorja, ki gibanje beleži in prikazuje, zaradi česar ni potrebe po fizični ograji.
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Newtonska tekočina, nenewtonska tekočina
Spopadam se z naslednjo težavo: v različnih gradivih se kot sestavini termina pojavljata dva pridevnika, in sicer newtonska tekočina in Newtonova tekočina oziroma nenewtonska tekočina in Nenewtonova tekočina . Newtonova tekočina oz. newtonska tekočina je termin s področja fizike in označuje tekočino, katere viskoznost ni odvisna od strižnih lastnosti. Zanima me, kateri pridevnik je ustreznejši.
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Nezadovoljene potrebe
Zanima me, kateri bi bil najustreznejši slovenski ustreznik za angleški termin unmet needs , s katerim poimenujemo potrebe bolnika, ki v zdravstvenem sistemu ne dobiva primerne obravnave, da bi bila njegova potreba rešena oz. vsaj obravnavana. Slovenski predlogi so nezadovoljene potrebe bolnikov , nesrečane potrebe , spregledane potrebe , prezrte potrebe . Kateri termin bi bil po vašem mnenju najprimernejši?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Nezamenljivi žeton
Senat fakultete ima pomisleke glede rabe kratice NFT v naslovu magistrske naloge. NFT je kratica za angleški termin non-fungible token , ki mu v slovenščini ustreza nezamenljiv žeton , označuje pa enoto podatkov, shranjeno v digitalni knjigi, ki potrjuje, da je digitalno sredstvo edinstveno in nezamenljivo. Zanima me, ali je termin nezamenljiv žeton ustrezen. Ker pa nezamenljiv žeton nima ustrezne kratice (NZŽ), sem v naslovu magistrske naloge uporabil kratico NFT . Menim, da slovenska kratica ne bi zagotovila nedvoumnega sporočanja.
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Nezdravniško predpisovanje zdravil
V angleščini se pojavlja termin non-medical prescribing , ki je definiran kot predpisovanje zdravil, ki ga v okviru svojih delovnih pristojnosti samostojno ali dopolnilno opravijo posebej usposobljeni zdravstveni delavci, ki niso zdravniki, npr. medicinske sestre, optiki, farmacevti, fizioterapevti, pedikerji, radiologi. Na Fakulteti za farmacijo UL smo za potrebe magistrske naloge termin prevajali kot ne-medicinsko predpisovanje . Kateri slovenski termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Ničenergijska hiša
V strokovni literaturi se skoraj enakovredno pojavljajo kar tri različice zapisovanja termina, ki označuje hišo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo, ki porabi tako malo energije, da se lahko potrebe po njej pokrije iz obnovljivih virov, in sicer ničenergijska hiša , nič energijska hiša in nič-energijska hiša . V knjižnici, v kateri sem zaposlena, imamo v obdelavi vedno več knjig na to temo. Pri dodeljevanju predmetnih oznak v sistemu Cobiss bi se želeli poenotiti in enoznačno zapisovati ta termin. Katero različico predlagate?
Število zadetkov: 583556