Prosim za pomoč, in sicer kako pišemo Gimnazija Celje - Center? Presledek vsekakor, ampak ali je pomišljaj ali vezaj? Pomišljaj (nestični) pišemo, kadar so določene besede v nekem razmerju, lahko nadomeščajo vejico, oklepaj itd. Vezaj (nestičen) pa se uporablja še zlasti pri dvojnih imenih (Šmarje - Sap, Zofka Kveder - Kajuh). Torej bi se moralo pisati z nestičnim vezajem, ker gre za dvojno ime. Ampak v večini primerov se piše s pomišljajem in ne najdem razlage za to. Ai gre za dvojno ime, kjer se Celje razlaga s Centrom in sta v nekem nasprotju?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma pomladni in spomladanski. Kdaj uporabljati katerega? Recimo v primeru: pomladni ali spomladanski del prvenstva.
Brez ravnila mu nisem znal pomagati
Je brez ravnila rodilnik ali prislovno določilo načina?
Prosim za pomoč pri razumevanju določbe, ki jo navajam:
- Izstopna izjava mora biti osebno vročena direktorju družbe ter drugim družbenikom.
Ali se to razume kot:
izstopno izjavo vročam osebno samo direktorju družbe, ostalim družbenikom pa izjavo samo pošljem;
izstopno izjavo vročam osebno vsem osebam (direktorju in vsem družbenikom)?
O denarni enoti LEJ ste sicer lani že odgovarjali, a skrajno neprepričljivo. Ker je izvirno romunsko en LEU, mi ni jasno, kako ste prišli do LEJ-a. Po mojem skromnem mnenju gre za napačno slovenjenje besede LEI, ki pa je množinska oblika, kot npr. en tolar - 10 tolarjev. To vnaša precej zmede npr. med avtorje križank, ki se za (napačno?) rabo sklicujejo na pravopis. Bi kazalo priznati napako, ali imate kakšno logično pojasnilo?
Pozdravljeni,
zanima me, kako je pravilno:
prireditev bo v vsakem vremenu ali
prireditev bo ob vsakem vremenu.
Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.
Moje vprašanje se nanaša na naslednji odgovor:
Slovenski priimki moških oseb z nenaglašenim e v zadnjem zlogu se po Slovenskem pravopisu praviloma sklanjajo tako, da e v stranskih sklonih ni obstojen, razen če bi izpad tega e-ja (ki je v zadnjem zlogu izgovorjen večinoma polglasniško), povzročil neizgovorljivost. Vaše primere je torej treba sklanjati Slatinjek – Slatinjka, Černec – Černca, Črnčec – Črnčeca, Štuhec – Štuhca in Kocbek – Kocbeka.
Marko Snoj (januar 2013)
Moje vprašanje: Ali se Štuhec sklanja tako kot pišete, tudi ko priimek naglasimo kot se naglaša na Štajerskem, torej na e, kjer e ni izgovorjen polglasniško, ampak široko. Tako naglašajo priimek tudi osebe, ki tukaj imajo ta priimek. Zdi se mi, da se ob upoštevanju sklanjanja kot ga opisujete ta priimek Štuhec (naglas na e) spremeni v neki čisto novi, neprepoznaven priimek – s Šthucem v našem delu dežele.
In ali je v tem primeru torej prav s Štuhecom ali s Štuhecem?
Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:
Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.
In podobni primeri.
Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.
Zadnji film Vojne zvezd: pišemo Poslednji Jedi ali Poslednji jedi? V časopisju se najde oboje ...
Trenutno je postalo zelo popularno sladilo Yacon syrup, bi bilo bolj pravilno v slovenščino prevesti Jakon sirup ali Sirup jakon, na spletu se uporabljata obe opciji.
Zanima me, ali je v naslednjih primerih vejica pravilno postavljena:
Obiskal nas je slovenski kuharski mojster, gospod Janez Novak. Dogovorili se bomo o poteku izvedbe izpita, oziroma, ali je izvedba sploh možna. Dogovorili se bomo o poteku izpita, oziroma o možnosti izvedbe le-tega.
Preselili smo se na naslov z večbesednim imenom in me zanima pravilen zapis: Pot na Zali Rovt ali Pot na Zali rovt?
Terminološka svetovalnica
Pri prevajanju strokovnih gradiv iz angleškega jezika v slovenski jezik smo prišli do dileme. Pri prevodu termina value proposition se nismo mogli dogovoriti, ali je pravilnejši ustreznik ponudba vrednosti ali vrednostna ponudba . Kako razložiti vsebinsko razliko med tema dvema terminoma? Value proposition se uporablja v kontekstu pregledovanja posamezne organizacije kot celote, pri čemer se preuči njeno celotno delovanje in poslovanje in izlušči glavne prednosti in priložnosti za nadaljnje delovanje oziroma poslovanje. Ob tem je pomembno, da imajo produkt, storitev ali poslovni proces neko posebno dodano vrednost.
Glede na SSKJ menimo, da sta potrošnik in porabnik sinonima ('kdor kaj porablja'). Na področju živinoreje v kontekstu porabe živil govorimo o porabnikih . Ali je to ustrezno? Predvidevamo, da so ekonomisti bolj naklonjeni izrazu potrošnik .
Pred kratkim smo v roke dobili dokument, v katerem je bilo omenjeno uparjanje besedil , ki naj bi označevalo postopek ustvarjanja pomnilnikov prevodov, pri katerem je treba dvojezično besedilo poravnati v par (npr. levo slovensko, desno angleško), pri čemer so poravnane tudi strukturne enote besedila. Primer so vzporedne dvojezične predloge. Tako poimenovanje smo zasledili prvič, običajno govorimo o poravnavi besedil (npr. poravnava angleškega in slovenskega besedila za uvoz v pomnilnik prevodov).
Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca , ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?
V informatiki se za napredno tehnologijo, ki podpira poslovne procese (tj. različna orodja, aplikacije in metodologije za analizo podatkov, ki so koristni pri poslovnih odločitvah), uporablja angleški termin business intelligence systems ( BIS ). Gre za inteligentno, pametno tehnologijo (podobno kot npr. pri pametnih telefonih ). Pri nas se termin najpogosteje prevaja kot poslovno inteligenčni sistemi ali poslovno-inteligenčni sistemi . Je to ustrezno?
Pri poskusu uporabe slovenščine v programu AutoCAD smo naleteli na angleške izraze chamfer , bevel in fillet , ki so povezani z načinom obdelave robov, v dvorazsežnem računalniškem okolju pa s stikom dveh črt. Chamfer in bevel sta ukaza, s katerim robove oz. stike posnamemo, z ukazom fillet pa robove oz. stike zaokrožimo v loku. Ali obstajajo za te tri ukaze v programu AutoCAD že ustaljena slovenska poimenovanja?
V političnem diskurzu (predvsem v kontekstu predsedniških volitev v ZDA in referenduma o izstopu Velike Britanije iz EU leta 2016) sta se v angleškem jeziku uveljavila termina post-truth era in post-factual era , ki označujeta dobo, ko v javnih nastopih politikov preverljiva dejstva stopajo v ozadje, saj se zaradi doseganja določenih ciljev uporabljajo prirejeni in potvorjeni podatki. V nemškem jeziku se je za obravnavani termin uveljavil ustreznik Zeitalter des Postfaktischen , ponekod tudi postfaktisches Zeitalter , in v francoskem jeziku ustreznika réalité post-factuelle in l’ère de la post-vérité . Ker v slovenščini še nimamo ustaljenega ustreznika, razmišljamo o naslednjih možnostih: doba postfaktičnega , obdobje izkrivljenih dejstev , doba po koncu resnice , obdobje neresnice in postresnična doba . Kateri termin bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29106
- 29107
- 29108
- 29109
- 29110
- 29111
- 29112
- ...
- 29178
- Naslednja »