Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Zanima me, kateri slovenski izraz ustreza angleškemu terminu immersive experience . Gre za izraz, ki pomeni, da se počutimo kot del prostora v navidezni resničnosti in se v tem navideznem prostoru lahko premikamo npr. z VR-očali ali na računalniku. Opazil sem, da se uporabljata dva izraza, in sicer imerzivna izkušnja in potopitvena izkušnja , a se mi nobeden od njiju ne zdi primeren.
V našem podjetju bomo začeli tržiti novo vrsto kuhinjskih nap. Gre za napo, ki je nameščena v kuhinjskem pultu za kuhalnimi ploščami in se pred uporabo dvigne iz odprtine v pultu, po uporabi pa se spusti nazaj vanjo. Trenutno se za tovrstno napo uporabljata poimenovanji potopna napa in pogrezljiva napa , sami smo se domislili izraza pogrezna napa . Kakšno je vaše mnenje o teh terminih?
Prosimo vas za mnenje o najustreznejšem slovenskem poimenovanju angleških terminov flat fingerprint , ki označuje prstni odtis blazinic prstov, pri čemer je blazinica prsta pritisnjena na površino navpično na podlago in je odtisnjen predvsem osrednji del blazinice, in rolled fingerprint , ki označuje prstni odtis blazinic prstov od začetka do konca papilarnih linij, zato se blazinica prsta pri odvzemu povalja po podlagi od leve proti desni. Za flat fingerprint se najdeta dve poimenovanji, in sicer ploski prstni odtis , ki je uporabljen v Pravilniku o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje ter načinu zajemanja prstnih odtisov in Pravilniku o vsebini, obliki in načinu izdaje potnega lista za begunca , ter pritisnjeni prstni odtis , ki se pojavlja v prevodih besedil EU, npr. v poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o razpoložljivosti in pripravljenosti tehnologije za identifikacijo oseb na podlagi prstnih odtisov iz schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) . Policija za rolled fingerprint uporablja povaljani prstni odtis , za flat fingerprint najdemo pritisnjeni prstni odtis , v uradnih besedilih pa ploski prstni odtis . Kateri vir ima večjo težo? Ali je pridevnik povaljani primeren za terminološko besedno zvezo (saj je po SSKJ2 povaljan največkrat uporabljen v pomenu 'pomečkan, neurejen')?
Poimenovati želimo gozdarski stroj, ki stiska in veže sečne ostanke in tanjša drevesa v valj premera 40 cm in dolžine od 3 do 4 metre, s čimer se racionalizira proces spravila teh ostankov iz gozda ali plantaže. V angleščini ta stroj imenujejo bundler . Slovenski ustreznike za angleški termin bundling bi lahko bile: zavijanje , zamotavanje , pakiranje , baliranje , vezanje , zvijanje , s tem povezani so tudi: snop , sveženj in butara . V Slovarju s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij (Turk, 1980) ter v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika smo našli tri ekvivalentne izraze: sveženj , butara in snop . Tudi v SSKJ2 so vsi trije izrazi sopomenke. Ker v našem primeru govorimo o izdelavi zvitkov iz lesa, ki je namenjen kemični predelavi (npr. kurjenju), nam zgoraj omenjeni Slovar s področja pridobivanja gozdnih proizvodov in gozdnih komunikacij pomaga in izbor zoži na dva termina (gesli 2927 in 2928), torej sveženj lesa (splošno) in sveženj drv ter butara drv , kar je smiselno, saj je snop beseda, ki v gozdarstvu ni v uporabi, se pa pogosto uporablja na področju agronomije. Sveženj lahko obsega več različnih vrst lesa in lesnih proizvodov, medtem ko je termin butara rezerviran za veje, vejice in šibe, ki se uporabljajo za stabilizacijo brežin, ali pa kot več kratko nasekanih in povezanih vej za ogrevanje. Za poimenovanje zgoraj opisanega gozdarskega stroja predlagamo dva izraza: stroj za izdelavo butar ( butarnik ) ali stroj za izdelavo svežnjev ( svežnjar ). Butarnik sicer že obstaja, namenjen pa je izdelavi manjših in kratkih butar za kurjavo. Beseda butara se nam zdi sicer pomensko zelo nasičena, saj ima butarnik negativno konotacijo, povezano s fašisti (butarnik = slabšalno fašist), butara je slabšalno omejena ženska, poleg tega pa je butara tudi oznaka za snop šibja in zelenja, ki se uporablja na cvetno nedeljo pri verskem obredu. Sveženj je najbolj nevtralna beseda. Obstaja tudi stroj za vezanje svežnjev , čeprav bi bilo poimenovanje stroj za povezovanje[vezanje] (drv/polen) bolj pravilno. Prosimo za vaše mnenje, veseli bomo vsakega predloga.
Zanima me, kakšno je vaše mnenje o terminu povzročitelj komunalnih odpadkov , ki se pojavlja v slovenski okoljski zakonodaji. Angleški izraz, ki se uporablja v predpisih EU, je waste producer . Termin označuje osebo, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
Prosim za pojasnilo, ali je pravilnejše poimenovanje pozne posledice ali kasne posledice ? Gre za težave, ki se pojavijo več let po tem, ko so bili bolniki zdravljeni zaradi raka, npr. večje tveganje srčnega infarkta pri tistih, ki so prejeli kemoterapijo ali pa pojav drugega raka zaradi obsevanja prvega. V angleščini se največkrat pojavi izraz late effects . V slovenski strokovni literaturi se uporabljata obe poimenovanji.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin variant of interest , ki na področju infektologije označuje različico virusa, ki je bolj nevarna od običajnega, a je zaradi pomanjkanja podatkov še ne moremo označiti kot zaskrbljujočo različico . Razmišljali smo o ustreznikih zanimiva različica in previdnostna različica . Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Jezikovna svetovalnica
Ali lahko zapišemo za vejico »Pomočnik« z namenom, da povdarimo funkcijo oz. osebo, z veliko začetnico:
S spoštovanjem,
Pomočnik predsednika uprave
Janez Novak
Zanima me, ali sta povezani slovenska beseda volk (žival) in nemška beseda Volk (ljudje)?
Zdi se mi, da sem nekoč že nekaj slišal o tem, vendar sem pozabil.
Pri hitrosti vozila nad/pod 30 milj/uro ALI nad/pod miljami/uro?
SSKJ npr. pri predlogu pod navaja, da se veže s tožilnikom za izražanje nedosežene mere, stopnje (zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj) in z orodnikom prav tako za izražanje nedosežene mere, stopnje (ni vstopnic pod trideset dinarjev (?); otroci pod desetimi leti). Ali ima izbor kakšno povezavo z glagolom pred njim?
Zanimalo bi me, ali je spodnja poved slovnično pravilna:
Upal je, da bodo s tem dejanjem rešena njegova čast, povrnjen njegov mir in pozabljeni njegovi prekrški.
Ali lahko predlog v stoji sam ali mora biti: se dogaja v vas in okoli vas? Primer:
- Zanikanje pa se pojavi, kadar ne sprejmete resničnosti tega, kar se dogaja v in okoli vas.
Kakšno je vaše strokovno mnenje glede besed povraten in pa povrnitven? Katero je ustreznejše?
Prva beseda vsebuje prizvok hrvaščine (po nedoločniku povratiti), druga beseda pa vsebuje prizvok naše slovenščine (po nedoločniku povrniti). Zakaj se torej beseda povrnitven ne uporablja tako pogostno?
Za enostavne povedi so jasna pravila za besedni red naslonskega niza. Zanima me, kako se ta pravila aplicirajo na povedi z vejico.
- Ne, nisem se učila.
- Ko sem se zbudila, se nisem učila.
Zakaj je povratni glagol se za vejico na različnih mestih?
Zanima me tudi, katero naštevanje je pravilno:
- Zjutraj vstanem, se umijem, se oblečem ...
- Zjutraj vstanem, umijem se, oblečem se ...
Povratni svojilni zaimek Prebral sem, da se povratni svojilni zaimek svoj veže na osebek. Vendar ne razumem, kako bi se to pravilo uporabilo v tem primeru:
- Družba je, ker je prišlo do kršitve njenih modelov, vložila tožbo. (modeli so lastnina družbe in družba je v tej povedi osebek, tako da bi morali ob uporabi zgornjega pravila uporabiti povratni svojilni zaimek, kar pa bi bilo očitno napačno) Se zadeva kaj spremeni, če poved preoblikujemo tako: Družba je zaradi kršitve svojih modelov vložila tožbo. (je tukaj uporaba povratnega osebnega zaimka pravilna?)
V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.
- Ta institut je glede na njegovo/svojo definicijo mogoč v primerih ... (če svojilni zaimek izpustimo, sicer težave ni več)
- Izhajajoč iz svojega/njegovega namena se je zavzel … (v pomenu 'Imel je tak namen in na podlagi tega namena se je zavzel …')
- Sosedino prepričanje o njenem/svojem prav
- Obtoženi je bil obveščen o postopku zoper sebe/njega
- S polnim razumevanjem obtožb zoper njega/sebe se je odločil …
- Bal se je zaprtja svoje/njegove trgovine
- Jezik, ki ima kopico le sebi/njemu lastnih značilnosti
- Domneva o obtoženčevem pretiranem optimizmu v svojo korist
- Sami sta se odločili o zanju/zase najprimernejši rešitvi
- Zagotovljena je polna svoboda zapustnikovega razpolaganja s svojim premoženjem
- Zapustniku je zagotovljena polna svoboda razpolaganja s svojim premoženjem
- Tako bodo lahko zaživeli v skladu s svojimi pričakovanji in pričakovanji njihovih/svojih staršev
- Astronom, ki preučuje s svojim/njegovim daljnogledom še dosegljive
- Utrjuj v sočloveku vero v njegovo lastno pomembnost (ali je je iz tega stavka jasno, čigavo pomembnost, torej v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da je pomemben' ali v pomenu 'utrjuj v sočloveku vero, da si pomemben'?)
Zanima me, kako je slovnično pravilno:
1. Karin in Jan vabiva na najino poroko
ali
2. Karin in Jan vabiva na svojo poroko
zavedam se, da so vprašanja o povratnem svojilnem zaimku že prežvečena tema in da najpogosteje že na daleč prepoznamo napako, ko se namesto pravilnega svoj rabi vaš (npr. v Mercatorju, ko nam avtomat reče: Vzemite vaš denar). Pa vendar: je mogoče, da je raba naš namesto svoj v povedi Vsi smo skrbniki našega jezika vendarle ustrezna, ali je povsem napačna?
Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:
Lep pozdrav France
Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:
Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France
Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France
Zanima me če je pozdrav živjo izvorno slovenski in kdaj je prvič uporabljen. Ponekod sem zasledil, da naj bi bil prevzet v hrvaščine. Čeprav moram priznati, da še nobenega Hrvata nisem slišal pozdravljati tako.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29107
- 29108
- 29109
- 29110
- 29111
- 29112
- 29113
- ...
- 29178
- Naslednja »