Pridigar/pastor, pridigarica/pastorica
Doslej so bila za stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji ustaljena poimenovanja pripravnik , pooblaščeni pridigar/pastor in posvečeni pridigar/pastor . Težava se je pojavila pri ženskih poimenovanjih tretje stopnje, saj ženska ne more biti posvečena pridigarica/pastorica . Odločili smo se spremeniti ustaljene izraze in drugo stopnjo po vzoru hrvaških in srbskih poimenovanj poimenovali opolnomočeni pridigar/pastor oz. opolnomočena pridigarica/pastorica , tretjo pa posvečeni pridigar/pastor oz. pooblaščena pridigarica/pastorica . Imeli smo sicer pomisleke glede uporabe izraza opolnomočen , vendar smo v vaši Terminološki svetovalnici našli mnenje, ki tega izraza ne zavrača. Prosimo vas za mnenje, kako poimenovati stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji.
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Pripovedna ostenzija
V strokovnem besedilu s področja folkloristike sem naletela na besedno zvezo pripovedna ostenzija , ki označuje pojav, pri katerem zgodba konkretno vpliva na realni svet pripovedovalca in oblikuje ter spreminja njegov način življenja, npr. iskanje zakopanega zaklada na podlagi pripovedi. Zanima me, kako bi omenjeno zvezo najustrezneje poslovenili. Mogoče bi jo lahko zamenjali z eno od naslednjih možnosti: pripovedna podobnost , navideznost , dozdevnost , paralelizem , vzporednost , prepletanje , križanje , skladnost , ujemanje .
V strokovnem besedilu s področja folkloristike sem naletela na besedno zvezo pripovedna ostenzija , ki označuje pojav, pri katerem zgodba konkretno vpliva na realni svet pripovedovalca in oblikuje ter spreminja njegov način življenja, npr. iskanje zakopanega zaklada na podlagi pripovedi. Zanima me, kako bi omenjeno zvezo najustrezneje poslovenili. Mogoče bi jo lahko zamenjali z eno od naslednjih možnosti: pripovedna podobnost , navideznost , dozdevnost , paralelizem , vzporednost , prepletanje , križanje , skladnost , ujemanje .
Terminološka
Prisilni nadzor
Kadar govorimo o nasilju nad ženskami, se v zadnjih letih zelo pogosto uporablja poimenovanje coercive control , ki označuje psihično nasilje in vključuje nefizične napade, grožnje, poniževanja in ustrahovanja ali druge zlorabe, s katerim želi povzročitelj žrtev prestrašiti in ji škodovati. Gre za nadzorovalno in manipulativno vedenje v odnosu. V hrvaščini izraz prevajajo kot prisilna kontrola , v slovenščini pa ustaljenega prevoda še nismo zasledili, doslej smo uporabljali prisilni nadzor , a se nam ne zdi najustreznejši izraz. Kakšno je vaše mnenje?
Kadar govorimo o nasilju nad ženskami, se v zadnjih letih zelo pogosto uporablja poimenovanje coercive control , ki označuje psihično nasilje in vključuje nefizične napade, grožnje, poniževanja in ustrahovanja ali druge zlorabe, s katerim želi povzročitelj žrtev prestrašiti in ji škodovati. Gre za nadzorovalno in manipulativno vedenje v odnosu. V hrvaščini izraz prevajajo kot prisilna kontrola , v slovenščini pa ustaljenega prevoda še nismo zasledili, doslej smo uporabljali prisilni nadzor , a se nam ne zdi najustreznejši izraz. Kakšno je vaše mnenje?
Terminološka
Prisilno zavračanje
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).
Na vas se obračamo s terminološkim vprašanjem s področja migracij in človekovih pravic. Pri svojem delu ugotavljamo, da v slovenščini zaenkrat nimamo ustrezne besede oziroma besedne zveze za angleški izraz pushbacks . Ta označuje državne ukrepe nezakonitega prisilnega vračanja tujcev čez mejo, ponavadi takoj po njihovem neregularnem vstopu (tj. brez potovalnih dokumentov, mimo mejnih prehodov ipd.). Izraz pushbacks ni pravni termin – njegove opredelitve ni v predpisih ali sodni praksi, se pa redno uporablja pri obravnavi tega pojava, tudi npr. v dokumentih teles Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij. Najpogosteje se uporablja v množini ( pushbacks ) in tako ponavadi označuje prakso na splošno, včasih pa tudi v ednini ( pushback ), npr. ko označuje en primer vrnitve določene skupine ali posameznika. V uporabi je tudi glagolska oblika push back (npr. »a group of refugees was pushed back at the border«). Pushbacki so nezakoniti, ker pristojni organi (tipično gre za policijo) pred odstranitvijo iz države s tujci ne opravijo individualne presoje njihovih osebnih okoliščin in ignorirajo njihove izražene namere za vstop v azilni postopek. Lahko pa predstavljajo tudi kršitev prepovedi mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kadar obstaja zadostna nevarnost, da bo tujec med ali po predaji drugi državi podvržen takšnemu ravnanju. Izvajanje pushbackov pogosto spremljajo še druge kršitve državnih organov, kot so neupravičena uporaba sile, grožnje, poniževalno vedenje in kraja osebnih predmetov. Praksa pushbackov ni nekaj novega ali lokalno specifičnega – pojavlja se v različnih obdobjih in delih sveta, v zadnjih letih pa žal v izraziti obliki tudi v Evropski uniji, vključno s Slovenijo. V praksi se uporabljajo različne opisne formulacije, npr. nezakonita prisilna vračanja ali nezakoniti izgoni , vendar po našem mnenju opisane rešitve niso najustreznejše, ker se do sedaj ni uveljavil en termin, temveč so v uporabi mnogi izrazi, in ker njihov pomen ni dovolj jasen. Noben od teh izrazov zato nima učinka takojšnje prepoznavnosti v javnem diskurzu, ki bi bil primerljiv z angleškim izrazom pushbacks . Zato vas prosimo za kratko osvetlitev opisanega problema z vidika jezikoslovne stroke (med drugim vaš pogled na smiselnost uvajanja novega izraza) in za predloge rešitev (morebitne konkretne predloge za ustrezen izraz, predvsem pa za pojasnilo, kako bi se eventualno lahko sprožil in kako bi potekal proces za njegovo izbiro in uveljavitev).
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Prihajam izza Bežigrada ...
Prebrala sem odgovore na temo za Bežigradom. Zanima me, kateri predlog uporabimo, če želimo odgovoriti na vprašanje »Od kod«? Izza Bežigrada?
Jezikovna
Prihodnjik glagola »biti«: bil bom/ bom bil
Je bil bom pravilna oblika? Npr. Bili bomo najboljši na igrišču. Če je pravilna, zakaj je bom bil nepravilno?
Jezikovna
Priimek »Krajnik« v Sloveniji
Zanima me izvor priimka Krajnik in kje oziroma kdaj ga lahko prvič zasledimo v Sloveniji.
Jezikovna
Priimek »Sartre« in izražanje svojine
Zasledila sem svojilni pridevnik Sartrejev. Ta oblika mi je zelo tuja, saj imam v ušesu Sartrov. Preverjala sem na internetu, kjer sem našla tudi rodilniško obliko Sartreja. Ali sta možni obe obliki? Če upoštevam pravopisno pravilo 772, je pravilna oblika Sartra, torej potem tudi Sartrov (kot WildeWilda). Ali pa morda Sartre napačno izgovarjamo in e ni nemi?
Jezikovna
Primernost besedne zveze »gotovi izdelki«
Ali lahko uporabljamo besedno zvezo gotovi izdelki. Gre za skladiščenje. Lep pozdrav.
Jezikovna
Primernost rabe zveze »nahajati se«
Zanima me, ali se moramo izogibati uporabi zveze se nahaja v in jo nadomeščati z je, najdemo v itd.
Jezikovna
Pripadnici Obrov in Tavriskov sta ...
Zanima me, kakšni sta obliki zapisa za pripadnico keltskega ljudstva Tavriski in pripadnico ljudstva Obri.
Jezikovna
Priprave za/na hiter in lažji porod?
Zanima me kakšna je razlika med priprave NA hiter in lažji porod oz. priprave ZA hiter in lažji porod? V Franu sem našla obe varianti, me pa zanima, katera je v tem primeru pravilna in, če sta pravilni obe, kakšna je razlika med za/na? Hvala za odgovor.
Jezikovna
Prirednost in podrednost zloženk
Zanima me pravilen zapis podrednih ali prirednih zloženk:
Skoraj vsako večje mesto ima svoj TIC (Turistično-informativni center/Turističnoinformativni center).
Najbolj znana je VTC 14 (Vinsko-turistična cesta/Vinskoturistična cesta/Vinska turistična cesta).
Celje ima številne kulturnozgodovinske/kulturno-zgodovinskeznamenitosti.
Jezikovna
Priredno zložena lastna imena
Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih iz dveh sestavin:
Avstro-Ogrska ali Avstro-ogrska? Ali ima tudi druga sestavina veliko začetnico? (Mimogrede: ali je polno ime Avstro-Ogrska monarhija?)
Jezikovna
Prislov »dalje« – potreben ali ne?
Ali v povedi Prireditev je primerna za otroke od tretjega leta. manjka prislov dalje? Ali bi se torej morala glasiti: Prireditev je primerna za otroke od tretjega leta dalje? Kolegica trdi, da prislov ni potreben, meni pa se sliši čudno, preprosto mi na koncu nekaj (z)manjka. Kako je s pravilom?
Jezikovna
Prislov »malček« v pomenu 'malo'
Na TV in radiu večkrat govorijo malce ali, slišal sem celo besedo malček. Ali je to pravilno, saj bi lahko rekli malo počakajte ali malo pred deseto itd.?
Jezikovna
Prislovne zloženke s števnikom »milijarda«
Če ima nekaj 2,5 milijarde ponovitev, kako rečemo: 2,5-milijardokrat, 2,5-milijardkrat?
Jezikovna
Prislovno določilo ali predmet?
Zanima me, ali gre v primeru Pred učiteljico slovenščine vedno išče prave besede za predmet ali prislovno določilo kraja, saj ima prislovno določilo praviloma prednost pred predmetom, a se mi vprašanje, kje išče besede, ne sliši najbolje. Kaj pa v primeru Pred učiteljico slovenščine mu je vedno nerodno, ko gre za nekakšen prenesen pomen? Primer pa bi lahko pretvorili celo v časovni odvisnik: Kadar stoji pred učiteljico slovenščine, mu je vedno nerodno.
Jezikovna
Pristavčna vejica v pravopisnih pravilih
Ali je v primeru vodja tabora Rožle Krajnc treba pred imenom Rožle pisati vejico (kot pristavek)? Če dam vejico, po pravopisu to pomeni, da naslovniku ime vodje tabora ni samoumevno. Vendar me bega pomenski vidik, saj potemtakem enačim vodjo tabora z Rožletom Krajncem. Jasno pa je, da ni vsak vodja tabora Rožle Krajnc. Ali ni v teh primerih bolje pisati brez vejice? Ne moremo zveze Rožle Krajnc razumeti kot ujemalni desni prilastek in pisati brez vejice? Prosim za obrazložitev čl. 303 SP 2001.
Jezikovna
Pristavčna vejica v sodnih spisih
Kako je z vejico, če za pristavkom
V zadevah C-541/11, Grilc, in C-162/13, Vnuk, je ...
dodamo nekaj v oklepaju:
V zadevah C-541/11, Grilc, in C-162/13, Vnuk (zadevi je predložilo Vrhovno sodišče), je ...
Ali se vejica premakne za zaklepaj ali pa ostane za besedo Vnuk?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29113
- 29114
- 29115
- 29116
- 29117
- 29118
- 29119
- ...
- 29178
- Naslednja »
Število zadetkov: 583556
Dostopnost