Zanima me kdaj se je pritrdilnica da prvič uveljavila v slovenščini in ali je prevzeta iz srbohrvaščine ali je izvorno slovenska. Namreč v narečjih jo je zaslediti (kolikor jaz vem) le v belokranjskem narečju.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Kako je z določno/nedoločno obliko pridevnika v stalnih besednih zvezah oziroma terminih in v naslovih knjig, poglavij, listin itd.? Primer: prost ali prostipretok oseb, blaga, storitev in kapitala (v Evropski uniji ustaljen izraz za označevanje štirih svoboščin)?
Lahko obrazložite ustreznost zapisa Proteusova nagrada, kot ga uporabljajo biologi, saj po mojem ne ustreza pravopisnemu pravilu o zapisovanju nagrad.
Katere so v slovenščini protipomenke za besedo ločen. Možne odgovore sem našel na spletu, vendar se mi ne zdijo dovolj strokovni.
Na primer: ABC Slovar sopomenk
mešanico, premešamo, premešamo, združiti, poenotiti, povezavo, skupaj, se pridružijo, skupnih, pridružile, priloženi, povezani, enoten, združeno, neprekinjeno.
Zanima, me torej katere bi bile možne uporabljene besede z nasprotnim pomenom v izrazu država in cerkev sta ločeni, poleg izraza nista ločeni seveda.
Na eni od spletnih strani sem opazil članek z naslovom Učim se že deset let in še vedno ne govorim tekoče. Zanima me, ali bi lahko v tem primeru govorili o protivnem vezniku in in bi bilo torej poved bolje zapisati tako: Učim se že deset let, in še vedno ne govorim tekoče – kar je po pomenu enako povedi Učim se že deset let, vendar še vedno ne govorim tekoče.
Prosim za pomoč oz. razlago besednih zvez odnosi z javnostmi ter stiki z javnostmi v smislu javnosti kot množinskega samostalnika. Osnova za besedni zvezi je bila verjetno prenesena iz angleščine – public relations –, kjer množinski samostalnik public pač nima množinske oblike. Menim, da gre za namerno napačno rabo, s katero nas zadnje čase bombardirajo – in zavajajo – od vsepovsod.
A. K.
Na višji šoli lahko naši študenti študij zaključijo z izdelavo diplomskega dela (piše ga 1 študent) ali projektnega diplomskega dela (pišeta ga 2 do največ 4 študenti skupaj). Zanima me, ali se lahko v diplomskih delih, tj. strokovnih besedilih, v primeru, ko projektno diplomsko delo pripravljata dva študenta, uporablja dvojina (namesto 1. osebe množine), npr. V projektnem diplomskem delu sva prišla do spoznanja, da je ...? Nikjer nisem zasledila, da bi bila raba dvojine v strokovnih besedilih prepovedana oz. neustrezna.
Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?
Zanima me, kako je z glagolom privzeti/privzemati. V SP 2001 je imel kvalifikator »neobčevalno«, v najnovejšem SSKJ pa kvečjemu »knjižno«. Kaj kvalifikator »knjižno« sploh hoče povedati? Ali takšno besedo, če nam je všeč, lahko uporabljamo brez slabe vesti?
Terminološka svetovalnica
Zanima me, kateri slovenski termini ustrezajo angleškim terminom problem-based teaching , problem-based learning , research-based teaching in research-based learning . V rabi se pojavljajo naslednja slovenska poimenovanja: problemsko poučevanje , problemsko učenje , raziskovalno poučevanje in raziskovalno učenje . Angleški termin problem-based learning označuje pristop, pri katerem se učence spodbuja k samostojnemu iskanju rešitev na predstavljen problem. Angleški termin problem-based teaching pa poimenuje poučevanje v okviru tega pristopa. Angleški termin research-based learning označuje pristop, zasnovan na znanstveni metodi raziskovanja. Angleški termin research-based teaching pa poimenuje poučevanje v okviru tega pristopa.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin sales enablement , ki na področju trženja označuje sklop izobraževanja, procesov, orodij, metod, ki podpirajo prodajalca, da dosega boljše rezultate. Ker s kolegi še nismo našli primernega prevoda, vas prosim za nasvet, kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?
Iščem slovenski ustreznik za angleški termin product-claim ad , ki na področju oglaševanja zdravil označuje oglas, v katerem morajo biti navedeni ime zdravila, vsaj ena indikacija, odobrena s strani ameriškega Urada za hrano in zdravila (FDA), najpomembnejši neželeni učinki ter pravo razmerje informacij o prednostih in neželenih učinkih (povzeto po diplomskem delu Tine Kočevar Analiza dostopnosti informacij o zdravilih na spletnih straneh farmacevtskih družb , 2010, str. 17–18).
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin prosumer . Termin na področju trga električne energije označuje odjemalca, ki električno energijo hkrati tudi proizvaja. Ustreznik je proizvajalec-odjemalec . Vendar pa se angleški termin prosumer uporablja tudi na drugih področjih, kjer ne moremo uporabiti izraza proizvajalec-odjemalec . Kateri ustreznik naj uporabimo?
Kateri je najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin slide (pri PPT-predstavitvah)? Termin označuje 'sliko na prosojni osnovi za projiciranje na platnu, steni'. V rabi so različni slovenski ustrezniki – diapozitiv , prosojnica , drsnica , drsljivka –, najpogostejše poimenovanje pa je kar slide [slajd].
Prosim vas za pomoč pri razumevanju termina prostovoljno-socialno delo . Na naši srednji šoli namreč ta termin uporabljamo že ves čas kot poimenovanje za delo, ki ga dijaki opravijo v zdravstvenih, socialnih in drugih ustanovah, in sicer v svojem prostem času. Delo vodijo mentorji in koordinatorji, dijaki pa o tem vodijo ustrezno dokumentacijo. O svojem delu smo napisali tudi članek Prostovoljno socialno delo v Glasilu Mestne občine Ljubljana , 24/5, 2019, str. 48. V zvezi s člankom smo prejeli dopis Fakultete za socialno delo, v katerem nas opozarjajo na neustrezno rabo poimenovanja prostovoljno socialno delo , kar utemeljujejo s tem, da je socialno delo termin, ki označuje akademsko disciplino in tudi poklic, ki ga lahko opravljajo le osebe, ki so zaključile študij na Fakulteti za socialno delo UL. V naši zavesti je, da je prostovoljno-socialno delo termin in v tem smislu ga v šolstvu že desetletja uporabljamo in očitno se je prijel tudi v šolski praksi.
Pri prevajanju knjige o cepivih imam problem s prevajanjem italijanskega pridevnika antivaccinista oz. angleških pridevnikov anti-vax in no-vax , ki se v slovenščino pogosto prevajajo s pridevnikom proticepilski , npr. v zvezah proticepilsko gibanje 'gibanje, ki nasprotuje (obveznemu) cepljenju', proticepilski starši 'starši, ki nasprotujejo (obveznemu) cepljenju'. Zanima me, ali je pridevnik proticepilski ustrezen ali je morda primernejši pridevnik antivakcionistični . Med drugim sem zasledila tudi pridevnik cepilen . Kaj priporočate?
Prosimo vas za mnenje o slovenskem ustrezniku angleškega termina antimicrobial resistance , s katerim označujemo odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom. V slovenščini se najpogosteje pojavljata dva ustreznika, in sicer odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom , ki je natančnejše, vendar opisno poimenovanje, in protimikrobna odpornost , ki je gospodarnejše, vendar po mnenju strokovnjakov pojma ne označuje ustrezno.
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29114
- 29115
- 29116
- 29117
- 29118
- 29119
- 29120
- ...
- 29178
- Naslednja »