Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Zanima me, če sta spodnja zapisa slovnično ustrezna – besedna zveza nekaj mi je pomembno in nekaj je pomembno zame.
Spodaj gre za kontekst, v katerem se želi poudariti dejstvo, da se veliko pozornosti pri prevajanju namenja kakovosti (in npr. manj času).
– Kakovost nam je pri prevajanju pomembna.
– Kakovost pri prevajanju je za nas pomembna.
Ali obstaja beseda bajkosloven? Beseda bajesloven namreč ni točna oz. bralec je lahko zaveden, saj ne obstajajo baje, ampak samo bajke.
Prosim za razlago besede güjžina. To je poimenovanje gostilnice na Mestnem trgu v Ljubljani in predvidevam, da je to narečna beseda (prekmurščina) izhajajoča iz slovenske besede južina.
Zanima me razlaga oziroma pomen besedne zveze mentalni bolnik.
Prosim, če mi lahko opišete, kaj pomeni stara beseda obrtalo ali vrtača. Ti besedi, ki imata verjetno enak opis, sem našel v francosko-slovenskem slovarju pod besedo moulinet.
Prosim za razlago besed začimba, začiniti. Ali je sestavljena iz za in meni neznane činiti? Nisem vešč nemščine, me pa način sestave besede spominja na nemško Gewürze.
Prosim za razlago imena naselja: KOROMAČI - BOŠKINI. Ali je del imena BOŠKINI povezano z voli boškarini?
Zanima me razlaga izvora imena Ljubo in raba v slovenskem jeziku. Večinoma se v dostopnih neuradnih razlagah pojavlja kot ime slovanskega izvora, podrobneje pa želim vedeti, kdaj se je začelo ime bolj množično pojavljati na slovenskem ozemlju in ali je bilo ime kdaj "razglašeno" za slovensko.
Sem prebivalka (tudi rojena) vasi Uzmani, blizu Roba na Dolenjskem. Najbližji malo večji kraj je Rašica, oz. Velikolaška občina.
Zanima me ime kraja Uzmani. Zdaj, v teh časih, ko je svet tako na dlani prek računalnikov in ostalih mrež, ugotavljam, da sem bila rojena v turški vasi. Pri raziskovanju imena Uzman(i) vedno naletim na kraje in imena v turškem jeziku, v prevodu imenovan strokovnjak. Prosim vas za razlago in izvor imena moje rojstne vasi.
Zanima me, kako je prišla beseda »apoen« v slovenščino. Mislim, da pomeni »denomination« v angleščini. R. Z.
Poznam to himno že iz mladih let. Je kitica v tej pesmi, ki je ne razumem. Bi lahko mi razložili kaj sploh pomeni?
Živi, živi duh slovanski,
bodi živ na veke,
grom in peklo, prazne vaše
proti nam so steke.
Za besedo peklo vem, da je stara oblika za pekel. Naprej pa ne morem uganiti, kaj pomeni sledeči stavek.
Sem študent filozofije zadnjega letnika, in pri rutinskem pogledu v SSKJ – kolegici sem namreč želel podati koncizen osnoven pomen besede »hermenevtika« – sem odkril definicijo, ki nima prostora za stik z realno uporabo izraza ter s tokovi istoimenske znanosti zadnjih 200 let.
Ker pa nisem prepričan, da je to pravi naslov za odpiranje tovrstnih vprašanj, naj za enkrat ostane samo pri tem. D. P.
Dovolite mi prosim, da se po tej poti obrnem na vas s prošnjo za razlago sledečega stavka: Na vsakih 5 ha površin je dovoljenjo zgraditi enega od naslednjih objektov. S sodelavci stavek razumemo kot omejitev navzgor in sicer, da se lahko zgradi samo en objekt, če površina ne dosega 5 ha; ali pa morda velja, da mora biti najprej izpolnjen pogoj, da je zemljišče veliko 5 ha in se šele potem lahko zgradi en objekt?
Lepo prosim razlago pomena pozdrava Adijo! Ali res človeka, ki ga tako pozdravimo »pošljemo k hudiču«?
V moji stroki, knjižničarstvu, je v novo nastajajočih priporočilih za splošne knjižnice večkrat omenjen pridevnik "proaktiven", ki zveni, kot da se bo vsak čas razpočil od aktivnosti. Seveda se ni prvič pojavil v knjižničarstvu, na Wikipediji npr. že obstaja članek pod naslovom Proaktivnost na delovnem mestu. Kot nasprotni izraz proaktivnosti je v prispevku omenjena reaktivnost, citiram: "Nasprotno proaktivnemu vedenju je reaktivno vedenje. Reaktivno vedenje vključuje pasivno čakanje, da se nekaj zgodi ..." Poleg proaktivnega vedenja v Wikipediji navajajo tudi proaktivno osebnost, ki jo avtor seveda detajlno obrazloži. Moje vprašanje se glasi: Kakšna je pomenska razlika med pridevnikoma AKTIVEN in PROAKTIVEN? Meni se na prvo žogo zdi "proaktiven" samo napihnjena pogruntavščina z željo, napraviti besedilo bolj imenitno, v duhu z novimi (neoliberalnimi?) časi, v resnici pa gre zgolj za dobri stari aktivni odnos, aktivno osebnost ipd. Tudi mi ni jasno, kako da se kot nasprotni izraz pojavi reaktivnost. Kaj je z neaktivnostjo oziroma pasivnostjo?
Zanima me, kako bi si lahko razlagal nastanek priimka VRTOVEC oz. VERTOVEC ali izpeljanke Vertouz itd. In kdaj naj bi priimki na Slovenkem (in Primorskem) časovno nastali. Gre namreč za moj priimek; izhajam z Vipavskega in tam je tudi največ Vrtovcev v Sloveniji. Kar preveč preprosta se mi zdi razlaga, da bi nastal iz besede VRT; prej morda od naselja VRTOVIN (Ortoana) na Vipavskem, ki je z listinami dokazano obstajalo že l. 1001. (Je pa orto v italijanščini zelenjavni vrt, v latinščini pa Hortus...).
Med vprašanji sem že zasledila, da je pred in sicer vedno vejica, ker gre za pojasnjevalno priredje. Vendar se v šolskih zapiskih pogosto pojavlja tale poved: To je moja sestrična in sicer je to Martina. Poved je zapisana brez vejice, je ta zapis pravilen? Zanima me tudi, zakaj veznik saj spada pod vzročno in ne pojasnjevalno priredje? Zakaj pri določenih povedih enostavno preštejemo povedke, da bi ugotovili kam spada vejica, pri drugih pa to ni mogoče? Če ste na katero od teh vprašanj že odgovorili, se opravičujem, vendar jih nisem uspela najti. Mogoče še to, so vejice in povedi, v mojem vprašanju, smiselno postavljene?
Dostopnost
Dostopnost