Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Zanima me slovenski ustreznik za termin community engagement , ki poimenuje sodelovanje visokošolskih ustanov in skupnosti, ki si skupaj prizadevajo za reševanje nastalih težav v svoji neposredni okolici in širše. Predlagam slovenski termin skupnostna angažiranost . Zanima me tudi ustreznik za community-based teaching and learning , ki označuje strategijo vključevanja skupnosti v izobraževalni proces z namenom vzajemne koristi (za skupnost in udeležence izobraževanja). Za ta termin se mi zdi primeren slovenski ustreznik skupnostno poučevanje in učenje .
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin citizen engagement , ki označuje vključevanje laične javnosti v določeno aktivnost.
V skupini sodelavcev iščemo ustreznejši termin za sladko vodo (ang. freshwater ), s katerim bi poimenovali tekočo in stoječo vodo na območju celin, pa tudi dež, led in podzemne vode. Izraz sladka voda se nam zdi zavajajoč, saj v njih ni mogoče najti sladkorjev. Celinske vode (kar je alternativni izraz za sladke vode ) praktično v enaki meri kot morje (slana voda), vsebujejo sol, le da je v primerjavi s celinskimi vodami koncentracija soli v morski vodi večja. Menimo, da sladka voda in celinske vode nista ustrezni poimenovanji. Kaj svetujete?
Prosim vas, če lahko predlagate slovenski termin za mantrailing , ki označuje iskanje pogrešane osebe s psom, ki sledi individualnemu vonju te osebe. Strokovnjaki uporabljajo kar angleški termin, vendar upam, da bi nekateri le začeli uporabljati slovenski termin, če bi jim ga predlagali.
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing , ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom , pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov , sledenje kraške vode . V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin follow-up , ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje ), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni . V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi . Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin contact tracing ; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.
V strokovni literaturi se za angleški termin wordless picturebook pojavlja več slovenskih ustreznikov, in sicer slikanica brez besed , slikanica brez besedila , nema slikanica , nebesedna slikanica , brezbesedna slikanica , nema knjiga , tiha knjiga , vse pa skušajo enoumno označiti slikanico, namenjeno otrokom, v kateri ni klasičnega besedila, zapisanega s črkami, temveč vsebuje najrazličnejše likovne elemente. Prosim za nasvet, kateri termin je najprimernejši.
Pišem diplomsko nalogo na temo slikanic. V članku J. Meibauerja z naslovom What the child can learn from simple descriptive picturebooks: an inquiry into Lastwagen/ Trucks by Paul Stickland (2015) sem zasledila termin early-concept book. Termin označuje slikanico brez besedila za zelo majhne otroke, ki prikazuje slike vsakdanjih predmetov. V slovenščini bi ta pojem lahko označevali poimenovanji zgodno konceptna knjiga ali knjiga s konceptom . Katero poimenovanje je ustreznejše?
Zanima me, v čem je razlika med češpljo in slivo . Ali gre za sopomenki, saj v SSKJ2 najdemo: sliva 'sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad' in češplja 'sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad; sliva'. Kateri izraz je bolj priporočen in zakaj?
Pri prevajalskem delu smo naleteli na zvezo stiliranje prevoda , ki označuje oblikovanja prevoda tako, da po stilu in strukturi ustreza izvirniku. Ali je zveza ustrezna?
Jezikovna svetovalnica
Ker sem v več različnih kuharskih knjigah in objavah zasledila dva različna zapisa, me zanima, kateri je pravi: skutni zavitek ali skutin zavitek? In skutno pecivo ali skutino pecivo?
Po nakupu rože v trgovini Hofer sem se zgrozil nad slabim prevodom navodil za sajenje v slovenski jezik! Groza in katastrofa, da se lahko kaj takšnega dovoli!!!
Informacijo vam pošiljam vam v vednost in obravnavo.
Ali sta naslednji povedi slogovno ustrezni?
Tokratni predzadnji letošnji dogodek bo drugačen, obarvan bo tudi kuharsko. Dogodek se bo odvijal v ...
Zanima me predvsem besedna zveza: ... dogodek se bo odvijal v hotelu ...
Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni.
Zanima me, kateri slog pisave je pravilen za latinske besede in kratice: pokončen ali poševen (italic). Npr. vs., in vitro, et al. ...
V znanstvenih prispevkih zadeva ni enotna. Nekje sem zasledil, da ima revija v navodilih avtorjem zapisano, da je ležeči slog pisave namenjen zapisu latinskih imen na ravni rodov in nižjih taksonomskih enot.
Kako v slovenščini zapisati npr. imena in priimke tenških igralcev Miloša Raonića in Andree Petković?
Prvi je rojen v Črni gori, pri treh letih se je preselil v Kanado in je državljan Kanade, druga pa je rojena v Tuzli in od šestega meseca živi v Nemčiji in je tudi državljanka Nemčije.
Kanadčani Raonića zapisujejo Milos Raonic, Nemci Petkovićevo Andrea Petkovic, kar mi je razumljivo. Ampak kako naj v slovenščini pravilno zapisujemo oba igralca, s šumniki ali brez? To sta sicer le dva od številnih primerov.
Kako pa je z zapisi imen klubov kot so Fenerbahče (Fenerbahçe), Bešiktaš (Beşiktaş) (oba turška kluba) in recimo grški Olympiacos, ki ga v medijih najdemo poslovenjenega in v izvirniku?
V SSKJ pod terminom sardina najdemo razlago: »sardela konzervirana v olju«. Sardina je torej konzerva, kot zadnji primer pa navajate:
»loviti sardine«. Omenjeni primer je nespremenljiv, kajti to bi pomenilo, da odpremo konzervo sardin, jih stresemo v vodo in jih lovimo s trnkom ali mrežo.
To pa je absurd. Prosim, popravite zmedo.
Zanima me, kako se pravilno po slovensko napiše ime 14. dalajlame? V slovenskih virih se pojavlja vse mogoče, od citatnega Tenzin Gyatso pa vse do popolnoma poslovenjenega Tenzin Gjaco. Zanima me tudi, kako se pregiba priimek - se o ohrani ali ne?
Zanima me tudi, kako je s poimenovanji zemljepisnih enot v Himalaji. Opažam, da denimo nekatere vrhove povsem slovenimo (npr. Gašerbrum, Kangčendzenga), druge pa malo manj ali sploh ne (Lhotse (po zgledu iz SP: Lhasa), Lotse (Slovenski eksonimi)).
Mi lahko prosim pomagate, kakšen je pravilen zapis: pizza ali pica oz. pizzeria, pizzerija ali picerija?
Kako bi pravilno poslovenila Ciprčana (ki je z grškega dela otoka, tako da je tole najbrž grško ime): Glykerios Leontiou.
Zanima me kako se pravilno napiše Ekstremadura (španska pokrajina) po slovensko? Je pravilno zgolj Estremadura, kakor mi prikaže v slovarju ali je pravilno tudi Ekstremadura?
Zanima me, kako se ustrezno sloveni imena tujih univerz in po kakšnem ključu naj se pri tem ravnamo. Pri univerzah, poimenovanih po krajih, še gre (Oxford University -- Oxfordska univerza, Univerza v Oxfordu), kaj pa pri univerzah, poimenovanih po osebah ali institucijah, recimo Duke University ali Nazareth College? Gigafida ima samo zadetke za u/Univerza Duke, ne pa tudi za Dukova univerza, po drugi plati pa za opis Humboldt-Universität zu Berlin prevladuje Humboldtova univerza in ne u/Univerza Humboldt.
Hvala za odgovor in lep pozdrav, Martin
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29136
- 29137
- 29138
- 29139
- 29140
- 29141
- 29142
- ...
- 29178
- Naslednja »