Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Snovni pridevniki in vprašanje o večpomenskosti

Vrstni pridevniki

Že nekaj let me pesti vprašanje o vrstnih pridevnikih. Pravilo, da vrsto predmeta poimenujemo takrat, ko povemo, od kod prihaja ter komu ali čemu je namenjen, poznam in razumem. Težave imam s pridevniki, ki govorijo o materialu določenega predmeta, na primer bombažne nogavice ali plastičen kozarec. Ne morem se odločiti, če gre za vrsto ali lastnost teh predmetov.

V zvezi s tem sem poskusila rešiti nekaj vaj, v katerih je bilo treba besedne zveze pretvoriti v vrstne pridevnike. Ko sem naletela na besedno zvezo tak iz volne, sem že mislila, da je mojih dvomov konec, a rešitev, ki sem jo napisala, volnen, je bila napačna. Pravilna rešitev naj bi bila volneni, kar se zdi čudno. Nikdar ne bom rekla, da je moj šal volneni, razen če ga bom hotela ločiti od dveh drugačnih. Kaj naj torej sklepam iz tega?

V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5 sem zasledila poved Sloni živijo v hladnih gorah in vročih puščavah. Avtor je verjetno hotel izpostaviti raznolikost življenjskega prostora slonov. Pridevnika sem določila kot lastnostna, pa vendar se mi zdi, da bi pri vročih puščavah lahko šlo tudi za vrsto puščave, saj vemo, da obstajajo tudi zelo hladne, ledene. Rešitve nalog sem žal izgubila.

Večpomenke

Naslednje vprašanje se ne tiče vrstnih pridevnikov, pač pa večpomenk. Rekla bi, da gre pri besedah prst, ki je ženskega spola, in prst, ki je moškega spola, za dve različni besedi, zato tu ne morem govoriti o večpomenkah. Imam prav?

V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 4 sem zasledila, da naj bi bili besedi fant in smrkavec sopomenki, pa se mi ne zdi povsem tako, saj imata le deloma enak pomen. Kako je s takimi pari besed? Dalje me zanima, v kolikšni meri se (kratke) metafore šteje za sopomenke.

Jezikovna
Socialna, družbena in družabna omrežja

So omrežja Linkedin, Facebook, Twitter in podobna socialna, družbena ali družabna?

Mnenja članov Lektorskega društva Slovenije so različna. O teh omrežjih se govori in piše vsak dan, zato vas prosimo, da nam svetujete, katero ime je najprimernejše, imamo pa tudi občutek, da niso vsa omrežja enaka, torej bi morda bili primerni dve poimenovanji, pri katerih bi bile upoštevane te razlike.

Hvala in lep pozdrav.

Lektorsko društvo Slovenije

Jezikovna
»Socialno tržno gospodarstvo«: besedna zveza ali zloženka?

Ali je pravilen zapis socialno-tržna ekonomija ali socialno tržna ekonomija? Prav tako me zanima, kako pišemo npr. agroekonomija in besede s predpono eko (ekodan/eko dan, ekoizdelki/eko izdelki). Hvala.

Jezikovna
So odmerki in koncentracije »višji« ali »večji«?

Zanima me, kaj je pravilno, ko govorimo o odmerkih zdravil: večji in manjši ali višji in nižji? In še posledica: ali so po odmerku koncentracije višje in nižje ali večje in manjše?

Jezikovna
So podatki »številčni« ali »številski«?

Sprašujem se -- ali je (bolj) prav številski podatki ali številčni podatki. V pravopisu se pojavi zveza številčni podatki, SSKJ ima tudi pod številčen primer številčni podatki. Sicer SSKJ razlaga, da se številski nanaša na števila, številčen pa na številke ali števila. Gre pa za prevod angleškega izraza figures, ki se ponavadi prevaja preprosto s »podatki«, v mojem besedilu pa je smiselno poudariti, da gre za številske/številčne podatke. Gigafida da za številske podatke 37 zadetkov, za številčne pa 137, Najdi.si pa za prve 374 in za druge 1317.

Jezikovna
Sopomenka samostalniku »optimizacija«

Zanima me naslednje:

  • kako se pravilno sklanja zveza dve vrednosti: dvema vrednostima ali dvema vrednostma?
  • ali imata besedi redundančni (v informatiki) in performančni ustrezni sopomenki, ki sta lažje berljivi/razumljivi?
  • optimizacijski (npr. proces) – ali je izraz primeren za uporabo v letnem poročilu družbe, ali bi bilo lepše napisati drugače?

Jezikovna
Sopomenke: center proti središču

Kot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.

Jezikovna
Sopomenke: »izobraževanje« proti »znanje«

Iščemo krajše poimenovanje za rubriko z izobraževalnimi vsebinami. Razmišljamo o dveh možnostih: izobraževanje ali znanje. Krajša različica bi bila zaradi omejitve prostora boljša izbira, a skrbi nas, da ima znanje drugačen, preveč šolski prizvok. Ali obstaja še kakšno drugačno samostalniško poimenovanje, ki bi pojmovno zajemalo široko polje vseživljenjskega učenja, ki ni nujno vezano na šolski sistem? Kaj pa množinska oblika poimenovanja rubrike, npr. znanja? Kakšna je pravzaprav po vašem razlika med enimi in drugim poimenovanjem?

Jezikovna
Sopomenke: kdaj »doprinos« zamenjati s »prispevek«

Problem imam z besedo doprinos, ki sem jo pri lektoriranju nadomestila s sopomenko prispevek. Pa nekako ne gre čisto gladko v kontekst. Hm.

... Družinska zgodovina psihiatričnih motenj se uporablja kot zanesljiv približek genetskega doprinosa. ...

Jezikovna
Sopomenke: sedanjost in zdajšnjost

Kakšno se vam zdi razmerje med sedanjost in zdajšnjost in pa sedanji proti zdajšnji? Kaj od navedenega se vam zdi bolj pravilno?

Ker se sam bolj nagibam k uporabi besede zdaj namesto sedaj, se zdi tudi smiselno, da se začnem nagibati k uporabi besed zdajšnjost in pa zdajšnji.

Kakšno je vaše mnenje glede tega? Ali je beseda zdajšnjost manj živa v primerjavi z sedanjost?

Jezikovna
Sopomenke samostalnika »nabor«

Ali lahko rečem nabor interesnih dejavnosti ali je lepše ponudba/izbira ipd.?

Jezikovna
Sopomenki: »paralelka« in »vzporednica«

Za oddelke razredov istega letnika se veliko uporablja beseda paralelka. Pravopis predlaga vzporednica, kar pa ne zveni ravno živo. Kako ravnati?

Jezikovna
Sopomenki »povsem« in »popolnoma«

Dve sopomenki z eno razliko, ki mi ni povsem/popolnoma jasna. Opažam, da tisti, ki popravljajo besedila, besedo povsem prečrtajo in jo nadomestijo s sopomenko popolnoma. Zakaj je temu tako? Kaj je pri besedi povsem tako napačnega, da se jo smatra kot nepravilno? Če recimo povzamem povzetek iz SSKJ-ja, ne vidim nobenega izstopanja, da bi bila ta beseda v čemerkoli drugačna od besede popolnoma. Niti ni nobene opombe, da bi bil to npr. pogovorni, narečni, ekspresni ipd. izraz.

Terminološka svetovalnica

Terminološka
Socialna opora
Pri svojem delu in podiplomskem študiju uporabljam angleški termin social support , ki označuje pomoč posamezniku, ki mu jo nudijo osebe, na katere se lahko zanese pri obvladovanju stresa, osebnostni rasti ter delovanju v okolju. V slovenščini se pojavljata dve poimenovanji, in sicer socialna podpora in socialna opora . Kateri termin naj uporabljamo v znanstvenih publikacijah?
Terminološka
Socialni poslovni model
Pri pisanju magistrske naloge sem naletela na terminološki problem s področja socialne ekonomije. Iščem slovenski termin za angleški termin social business model , ki označuje poslovni model, katerega cilj je z zagotavljanjem dodatnega, zunanjega financiranja pridobiti sredstva za izvedbo družbeno in okoljsko koristnih projektov. Vsi modeli iz tujine, po katerih se zgledujem, imajo lastnosti socialnih podjetij (ang. social business oz. social enterprise ), vendar pa pripravljam poslovni model za javni zavod, ki sicer ni socialno podjetje . Neposredni prevod angleškega termina socialni poslovni model se mi ne zdi primeren, ker je izraz socialen v turizmu povezan s socialnim turizmom , ki označuje popolnoma drug pojem. Osebno mi je bližje pridevnik družbeno odgovoren (torej družbeno odgovorni poslovni model ), vendar ima to v angleškem jeziku spet drugačen pomen. Obstaja precej podobnih izrazov, vendar nobeden izmed njih ni primeren za to, kar raziskujem. Kakšno poimenovanje bi torej vi predlagali za social business model ?
Terminološka
Sodelanje
Kako bi v slovenščino prevedli izraz coworking? Izraz coworking označuje sodoben način dela, ki omogoča ljudem različnih poklicev, da si občasno ali stalno delijo prostor, kjer delajo. V strokovnih krogih med ekonomisti ter tudi drugod za določene izraze prevladuje mnenje, da bi jih raje pustili v tujem jeziku.
Terminološka
Sodelovalno tekmovanje
Hkratno sodelovanje in tekmovanje med konkurenti in drugimi deležniki v angleščini označuje termin coopetition oz. co-opetition . Nekateri uporabljajo koopeticija , sam pa sem na predlog doktorske komisije v svoji disertaciji uvedel termin sotekmovalnost . Zanima me, kateri termin je ustreznejši.
Terminološka
Sodobna tehnologija v kmetijstvu
Zanima me, kako bi v slovenskem jeziku ustrezno poimenovali področje kmetijstva, ki se ukvarja s sodobnimi načini vzgoje rastlin, pridelave, obdelave ali predelave plodov v končne izdelke. Ali bi bil ustrezen termin sodobna tehnologija v kmetijstvu ?
Terminološka
Sončni koledar
Zanima me, ali je za poimenovanje koledarja, ki temelji na spremembah letnih časov, ki so usklajeni z navideznim gibanjem Sonca okoli Zemlje, ustreznejše poimenovanje sončev koledar ali sončni koledar . Poznamo npr. sončno uro in ne sončeve ure .
Terminološka
Soobstajanje
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin  interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .
Število zadetkov: 583556