Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
V zadnjem času na spletnih portalih opažam, da se tudi zelo dolge pridevnike stopnjuje tako kot kratke; danes je npr. na MMC portalu RTVSLO naslov novice V Romuniji najmnožičnejši protesti po letu 1989. Ali je tako prav? Jaz sem se učila, da se za takšne pridevnike uporablja bolj in najbolj.
Kako je s tem?
Zanima me, kako se pravilno postavi pika (vprašaj, klicaj) v stavku, ki se konča z d. o. o. ? Npr.: Podjetje je v preteklem letu največ poslovalo s KLIMO d. o. o. . Ali je pravilno zapisano zgoraj, ali pride tukaj na koncu pika brez presledka, ali sploh ne?
V novem pravkar izdanem slovarju sem na 280 strani pod pojmom domobranci zasledil, da so domobranci; protirevolucionarna vojaška organizacija v Sloveniji med narodnoosvobodilnim bojem od kapitulacije Italije naprej.
Zgodovina domobrance pozna kot pomožne SS enote, katere so zaprisegle nacistični Nemčiji. Žalostno, neresnično, potvarjanje zgodovine.
Na strani 612 pod pojmom kolaboracija imate to razčiščeno, ravno tako na strani 493, pod pojmom, izdajalec.
Prosim vas, da mi razložite, kako je lahko nekdo, kateri je od okupatorja prejemal, plačo,orožje, municijo, zaprisegel pred B-gom, da bo moril lasten narod, protirevolucionar. Saj pišete, da se je vršil narodnoosvobodilni boj. Upam, da boste izvedli popravek, kateri bo odgovarjal resnici, saj vas filmski posnetek zaprisege domobrancev nacistični Nemčiji na Hitlerjev rojstni dan postavlja na laž.
Med definiranjem besed, ki sem jih moral definirati, sem si pomagal s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Malce me je presenetila razlaga besede begunec:
Zanima me, ali to pomeni, da bi lahko osebi rekli begunec, če beži pred psom, ki ji predstavlja nevarnost (glede na razlago je nekako tako razvidno). Zanima me tudi, kako bi rekli osebi, ki ilegalno prestopi državno mejo oz. se ilegalno preseli v drugo državo, mogoče je celo izbrisan oz. država sploh ne ve, da obstaja. Ta oseba bi se lahko selila kot nomad zaradi boljših pogojev za življenje, ne zaradi nevarnosti.
Dajanje prednosti citatno zapisanim občnim besedam v SSKJ2 se mi ne zdi posrečeno, saj bomo le še bolj zmedeni, ker bo vedno več izjem.
Zakaj je v SSKJ2 samo oblika zapisa bowling in po domače zapisanega gesla bovling sploh ni? V Gigafidi se bowling pojavi 2800-krat, bovling pa 1553-krat, kar ni zanemarljivo, in bi po zgledu mejl pričakovali tudi geslo bovling.
V SSKJ2 ni gesla e-sporočilo. Namesto tega je mejl, pa še to le kot kazalčna iztočnica, ki usmerja na iztočnico mail. Ali ni to v nasprotju s pravopisnim pravilom, da pišemo občne besede po domače? Ali se je pri tem upošteval vidik rabe oz. merilo pogostosti? V Gigafidi se namreč citatni zapis (mail oz. e-mail) pojavi več kot 25.000-krat oz. 12.000-krat, zapis po domače (mejl) pa le 584-krat. Po drugi strani pa je v Gigafidi tudi e-sporočilo (695-krat). Če se je upoštevalo merilo pogostosti, bi v SSKJ2 poleg mejl pričakovali tudi geslo e-sporočilo.
Lepo prosimo za pomoč pri razlagi/utemljitvi male začetnice za martinovo gos (in podobne besedne zveze). Pri zapisu praznikov in posebnih dnevov/datumov ni dvoma glede zapisov, torej z malo začetnico. Poznamo teorijo tudi za veliko začetnico: ko je v besedni zvezi svojilni pridevnik (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova gos), prvo sestavino besedne zveze pišemo z veliko začetnico. V SSKJ2 pa smo našli posebnost: ob martinovem je še Martinova gos (in podobne besedne zveze), pozornost pa nam je vzbudila martinova gos, dopušča torej obe možnosti: M/martinova gos.
In prav tu se nam začne zatikati. Predvidevam namreč, da se po vzorcu martinovega dopusti tudi možnost martinove gosi, pojedine ipd. Druga možnost pa je, da se lahko svojilni pridevnik Martinova gos razume v pomenu svojilnosti kot 'gos od Martina' ali 'gos, ki jo ima Martin na mizi', to bi seveda pisali z veliko začetnico, če pa želimo izraziti drugi, vrstni pomen, torej 'gos, kot (ali ki) se pripravi za martinovo', v takem primeru je smiseln zapis z malo začetnico. Zdi se mi, da je pri tem še najbolj ustrezen zapis martinova gos, prav zaradi vrstnosti.
Vendar sem nam pri tem odpre novo vprašanje – Silvestrov večer (za silvestrovo ni dvoma). V tem primeru pa ne ločujemo svojilnosti od vrstnosti in ohranjamo v vseh pomenih ('od Silvestra' proti '31. 12. zvečer') veliko začetnico; SSKJ2 navaja primera Silvestrov večer in Silvestrovo jutro.
Ali je ustrezno, da v naslednjih primerih sledimo SSKJ2 in uporabljamo osredotočiti se (namesto osrediniti se), otvoritev in odprtje razstave ter bodoči zdravniki (namesto prihodnji)? Ali bi po tem zgledu morali uporabljati tudi zdaj namesto sedaj?
Zanima me, katera beseda se priporoča v primerih, kot so osrediniti se/osredotočiti se, otvoritev/odprtje razstave, bodoči/prihodnji zdravnik (zdaj še študent medicine).
V SP 2001 je v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti z ležečimi črkami napisano osrediniti se, kar pomeni, da je ta v knjižnem jeziku nevtralna ali navadnejša dvojnica.
V SSKJ2 v slovarskem sestavku z geslom osredotočiti ni nobenega kvalifikatorja, ki bi označeval zaznamovanost te besede, v slovarskem sestavku z geslom osrediniti pa je v pomenski razlagi za podpičjem sopomenka osredotočiti se, kar v skladu z Uvodom v SSKJ2 (člen 49) pomeni, da je beseda za podpičjem »nadrejeni (po rabi močnejši) […] sinonim«. Ali to torej pomeni, da je po SSKJ2 bolje/priporočljivo/nevtralneje uporabljati osredotočiti se? Mimogrede, priporočanje glagola osrediniti se (po SP) se mi zdi puristično.
V primeru otvoritev je v SP primer otvoritev razstave opremljen s kvalifikatorjem pešajoče, nevtralnejše je po SP odprtje razstave, v SSKJ2 pa je primer nezaznamovano naveden v obeh slovarskih sestavkih otvoritev in odprtje.
Zanima me raba pridevnika prihodnji/bodoči npr. v besedni zvezi prihodnji/bodoči zdravniki? E. Kržišnik (SSJLK 2014: 24) je v svojem članku Prihodnost in bodočnost v slovenščini (http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/50_SSJLK/Krzisnik_nova.pdf) napisala, da je prihodnost izpodrinila bodočnost, da pa se bodoči uporablja v nekaterih besednih zvezah (kolokacijah) ob samostalnikih s pomenom 'funkcija človeka', npr. bodoči učitelj/šef/gimnazijec …
V SP je v slovarskem sestavku z geslom bodoči na začetku napisano tako: bodoči zet; bodoči rod prihodnji. Ležeče zapisana dvojnica, ki je po SP nevtralna oz. navadnejša, se torej nanaša samo na primer bodoči rod in pomeni 'naslednji', v primeru bodoči zet pa je bolje ohraniti pridevnik bodoči, kajne? V SSKJ2 pa tudi primer bodočirodovi v sestavku z geslom bodoči ni zaznamovan. V Gigafidi se prihodnji učitelj pojavi 23-krat, bodoči učitelj pa 239-krat.
Kako uporabljati dvojnico sedaj ali zdaj? Zdi se mi, da je popravljanje sedaj v zdaj prav puristično. Kako torej razumemo ležeče zapisane dvojnice v SP, SSKJ2 – kdaj jih upoštevamo, kdaj ne?
Zanima me, ali sta samostalnika kotiček in kraj pojem ali stvar.
Zanima me, ali je med angleškim kavbojskim vzklikom yeehaw (in podobnimi ustreznicami v drugih jezikih) ter slovenskim vzklikom jiha ali ija, ki naj bi spodbujal konja k delu, kakšna povezava. Za kako staro besedo pravzaprav gre in kje ima svoj izvor?
Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?
Prosim za primere.
Dostopnost
Dostopnost