Se zapiše 15kg ali 15 kg?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Vijuga (tilda) kot znak za podobno se uporablja v enačbah nestično. Ali to velja tudi, če se jo uporabi v besedilu? Na primer:
- Diploidna celica pri človeku vsebuje ~ 7/~7 pg DNA.
- Obstojno ~ 1 mesec.
- Obstojno ~1 mesec.
Seveda bi bilo bolje z besedo, ampak če se vseeno odločimo za znak – kako (s presledkom ali brez).
Ali so tri pike na koncu zapisa v oklepaju stične ali nestične?
Torej: (Geometrijski liki so tudi deltoid, elipsa, trapez ... ) ali (Geometrijski liki so tudi deltoid, elipsa, trapez ...)?
Lektoriram pravno besedilo in imam težavo pri zapisu matematičnih znamenj za odstopanje +/– pred glavnim števnikom, npr. »… dovoljen je odmik pri debelini do +/– 0,1 milimetra.« V skladu s pravopisom pišemo pri negativnih številih pomišljaj v pomeni minus stično s številko (–23 °C). Za navedeni primer pa v normativnih in drugih priročnikih ne najdem ustreznega pravila oz. primera.
V skladu s pisanjem pomišljaja stično pri negativnih številih, bi potem po analogiji pisali »+/–0,1 milimetra«, torej brez presledka med +/– in številko, saj razumemo poševnico med + in – kot ali, tj. »odmik pri debelini do 0,1 ali –0,1 milimetra.
Kakšna je raba ločil na koncu povedi, če je del naslova klicaj (Čefurji, raus!)?
Npr.
- Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus!.
ALI
- Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus! (Naslov je napisan ležeče.)
1. Po nekih novih pravilih (ne vem, kdo naj bi jih postavil, ampak zdaj vse tajnice govorijo o tem) naj se v formalnih pismih ne bi več v istem besedilu pisalo Zadeva: ... in Spoštovani, temveč le eno ali drugo. Morda veste, kako je s tem?
2. Katere možnosti imamo pri pisanju pozdravov, še posebej v kombinaciji s podpisom, npr.
Lep pozdrav,direktornova vrstica Jože Novak
Lep pozdrav.DirektorJože Novak ...
Lepo vas pozdravljam.
Lepo pozdravljeni.
Zdi se mi, da imamo tukaj pravzaprav ogromno možnosti in ni treba, da se omejujemo samo na eno, vendar ljudje pričakujejo, da jim daš le en odgovor.
3. Za to trditev pa bi samo potrebovala vašo potrditev: če v dopisu napišemo položaj človeka v podjetju/organizaciji, je prav, da ženskam pripišemo žensko obliko poklica, kajne? Npr.
Maša Kovač,nabavna referentka (in ne nabavni referent).
Beseda rad se ne bi smela stopnjevati. Kaj se Vam zdi?
- rad, raje/rajši, najraje/najrajši
ali
- rad, boljrad, najboljrad
---------------------------------------------------------
Katera izmed besed je pravilnejša, namreč raje ali rajši?
Dve povedi za zgled:
- Raje imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
- Rajši imam mamo, kakor (imam rad) očeta.
Kako se stopnjuje naravno, ko gre za vzklik: »Kaj bolj naravnega (kot to)!« ALI »Kaj naravnejšega!«
Stopnjevanje pridevnika previden. Kaj je pravilno: bolj previden ali previdnejši?
Sem v dilemi glede stopnjevanja pridevnika sončen. Kaj je pravilno:
sončen/bolj sončen/najbolj sončen
ali
sončen/sončnejši/najsončnejši?
V rabi pogosto opažam zveze čim bolj natančen, čim bolj zanesljiv, čeprav se pridevnika po SP stopnjujeta obrazilno. Je v zvezi s čim sprejemljivo tudi opisno stopnjevanje?
Ali je stopnjevanje vrhunski – bolj vrhunski – najbolj vrhunski pravilno?
Zanima me, ali je možno pridevnik razvit stopnjevati tudi z obrazili. Primer: Gospodarsko najrazvitejši del Slovenije je ...
Vem, da je v pravopisu predvidena samo možnost opisnega stopnjevanja, vendar sem na spletu zasledila članek o pravopisnih vprašanjih, kjer je pisalo, da se dopušča tudi stopnjevanje z obrazili.
Zakaj je treba po SP-ju prislov težko obvezno stopnjevati z j (s čimer zabrišemo razliko med prislovom in pridevnikom), pri lahko pa imamo na izbiro tudi obliko brez te podaljšave?
Zanima me, ali je veznik bolj ko – bolj ali bolj kot – bolj. Ali takšno stopnjevanje velja za vse primere tega tipa, na primer dlje ko – bolj ali več ko – globlje ali kar se pač že da sestaviti skupaj v slovenščini? Hvala lepa.
Terminološka svetovalnica
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Za poimenovanje poslovnega modela, pri katerem se izdelkom dodajajo storitve in se jim tako posledično zvišuje dodana vrednost, se v angleščini uporablja termin servitization . Za obravnavani pojem iščemo ustrezen slovenski termin. Ali bi bila ustrezna tvorjenka ostoritvenje ?
Prosimo vas za mnenje pri izbiri ustreznega prevoda angleške zveze strategic communications v kontekstu Nata. Čeprav se je uveljavil prevod strateško komuniciranje , menimo, da le-ta ne ustreza Natovemu konceptu, sprejetemu leta 2010 (Military Concept for NATO Strategic Communications, avgust 2010). Omenjeni pojem namreč presega komunikacijske dejavnosti, saj je skladno z njegovo uradno definicijo njegov namen promovirati Natove cilje in delovanje poleg drugih političnih in vojaških ukrepov tudi z usklajeno in ustrezno rabo javne diplomacije, odnosov z javnostmi, psihološkega in informacijskega delovanja ter drugih nekinetičnih oblik delovanja. Po našem mnenju je komuniciranje v slovenskem prostoru večinoma napačno razumljeno, zato predlagamo prevod strateške komunikacije . Kaj menite o tem predlogu?
Kateri slovenski termin s področja ekonomije/organizacije in poslovodenja je primernejši kot ustreznik angleškega termina strategic management : strateški management , strateški menedžment , strateško upravljanje in poslovodenje ? Gre za načrtovanje in vodenje dolgoročnih organizacijskih strategij za uspešno poslovanje organizacije. Ali je treba v besedilu uporabljati en sam termin za isti pojem ali termine lahko poljubno zamenjujem?
Zanima me, ali je v košarki dopustna raba poimenovanja strelec . To je poimenovanje za košarkarja, ki doseže določeno število točk na tekmi. Obstaja namreč dvom, da strelec ni primerno poimenovanje, ker košarkarji ne streljajo, temveč mečejo na koš. Na drugi strani pa razen opisnega poimenovanja ustrezne zamenjave te besede ne najdemo. Pojavlja se npr. poimenovanje najboljši po točkah , pri katerem moti, da opis spominja na drugo statistično kategorijo v košarki, in sicer na statistični indeks. Strelec je uradna statistična kategorija Košarkarske zveze Slovenije (npr. strelci na uradnih tekmah ali najboljši strelci v zgodovini reprezentance ali tekmovanja). O strelcih pišejo tudi v znanstvenih monografijah, npr. v znanstveni monografiji Struktura košarkarske igre in igralna učinkovitost (2012). Poimenovanje strelec uporabljajo tudi v večini slovenskih medijev (npr. MMC, Delo).
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29143
- 29144
- 29145
- 29146
- 29147
- 29148
- 29149
- ...
- 29178
- Naslednja »