Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Zanima me zakaj se spremeni končnica pri samostalniku pes, in sicer v imenovalniku množine, ko govorimo trije psi, štirje psi, pet psov ... in drugih podobnih primerih.
Zanima me, kaj je prav;S stotimi/sto ljudmi je šel na sprehod. Vem, da je v primeru samo en/edenštudent je prišel na izpit pravilno en, ker besedi sledi samostalnik. Kako pa vem za primer sto/stotimi?
Lepo prosim za odgovor na tole vprašanje:
a) Kandidati lahko potujejo od enega do trideset dni ... b) Kandidati lahko potujejo od en do trideset dni ... c) Kandidati lahko potujejo od enega do tridesetih dni ...
Katera možnost, če sploh katera, je pravilna?
Zanima me, ali se lahko reče, da je čast števni samostalnik, čeprav ga v dvojini recimo ne uporabljamo? Se uporablja samo v frazemih? SP ga označuje kot števnega, ampak še nikoli nisem slišal, da bi nekdo rekel/zapisal, da je recimo zaradi dveh časti nekaj naredil ... Vedno ga uporabljamo v primerih biti v čast/časteh, izpod časti, v čast mi je ..., nikoli recimo z dvema častema.
Ker načeloma so pojmi neštevni oziroma edninski.
Zanima me kaj je pravilna raba v slovenskem jeziku, tehničen dolg ali tehnični dolg.
Zadnje čase me po telefonu vedno pogosteje pozdravljajo z Lep pozdrav, moje ime je ..., že kar na začetku. Se lahko, Lep pozdrav, uporablja tudi na začetku, ali je zgolj končni pozdrav?
Terminološka svetovalnica
Zanima me slovenski prevod angleškega termina count data , ki se uporablja v statistiki in ekonometriji. Termin označuje podatke, ki predstavljajo število opazovanj v vsaki kategoriji. Zanj predlagam slovenski prevod števni podatki . Prosim za vaše mnenje.
V naravoslovju in vedah o življenju opravljamo bolj ali manj obsežne raziskave , od diplomskih nalog do celovitih razlag dogajanj v naravi. Pri tem vse pogosteje opažam, da se kot sopomenka za raziskavo pojavlja izraz študija , a menim, da gre za nekritično prevajanje iz angleškega izraza study . SSKJ2 je glede izraza študija dokaj splošen ('krajše znanstveno delo'), primeri, ki so navedeni, pa so pretežno s področja družboslovja. Zanima me, ali je v naravoslovju po vašem mnenju pomen izrazov študija in raziskava enak oz. kako ustrezen je izraz študija za raziskave , ki vključujejo eksperimentalno delo in temeljijo na preverjanju hipotez.
Že dalj časa iščemo slovenski ustreznik za angleški termin journal club . S tem angleškim terminom se poimenujejo srečanja, kjer več raziskovalcev in strokovnjakov, v našem primeru zdravnikov, kritično pretehta in komentira strokovne članke s posameznega področja. Običajno vnaprej določen posameznik pripravi povzetek strokovnega članka, nato pa posamezni raziskovalci ali zdravniki komentiramo rezultate in izpostavimo svoje zaključke. Tako se oblikuje neko skupno razumevanje objavljenih rezultatov, ki jih nato uporabimo pri nadaljnjem raziskovalnem ali kliničnem delu. Gre za pomembno orodje pri strokovnem delu, podprtem z dokazi.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin tap , ki na področju računalništva in informatike označuje pojem, pri katerem se s prstom hitro dotaknemo zaslona elektronske naprave, zlasti pametnega telefona ali tablice, za izvedbo določenega premika ali ukaza. Zanima me tudi ustreznik za zvezo double tap . V slovenskih besedilih se za angleški termin to tap pogosto pojavlja ustreznik tapniti. Ali je po vašem mnenju ustreznik primeren ali bi bilo morda ustrezneje uporabiti ustreznik dotakniti se ? Sklepamo, da je bilo glede uporabe izraza klikniti (in dvoklikniti ) v preteklosti prav tako nekaj dvomov, a je danes povsem uveljavljen termin v slovenščini.
Imam težave pri prevodu angleškega izraza technobabble , ki ima v Cambridgeevem slovarju oznaki neformalno in slabšalno in pomeni 'tehnični jezik, ki ga običajni ljudje težko razumejo'. Razmišljal sem, da bi ga prevedel s terminom žargon , toda v tem primeru bi se izgubil slabšalni prizvok, ki bi ga pri prevodu rad ohranil. Pomislil sem na izraz tehnoblajščina , a se mi ne zdi posrečen. Mi lahko svetujete kaj primernejšega?
Kateri slovenski izraz in katera slovenska zveza ustrezata angleškemu izrazu technology oz. zvezi technology rights iz Uredbe o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine sporazumov o prenosu tehnologije?
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin technology scouting , ki označuje prepoznavanje, umeščanje in ocenjevanje že obstoječih ali razvijajočih se tehnologij, izdelkov, storitev ter prepoznavanje smeri razvoja. V slovenščini še ni ustaljenega termina, našli smo le iskanje tehnologij , ki se nam zdi preohlapno. Morda bi lahko rekli tudi poizvedovanje za tehnologijami ali tehnološko skavtanje ?
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
Zanima me najbolj ustrezen prevod angleškega termina, ki označuje pojem, ki se vedno bolj uveljavlja v onkologiji in tudi klinični praksi. Gre za angleški termin liquid biopsy . Pri klasični biopsiji se z iglo odvzame vzorec tkiva, pri tej vrsti biopsije pa se odvzame vzorec telesne tekočine, ki je običajno kri, lahko pa tudi urin, plodovnica, materino mleko, plevralni izliv, sinovialna tekočina, semenska tekočina itd. Skratka, katera koli telesna tekočina, čeprav je največkrat mišljena kri. V slovenskih besedilih se velikokrat pojavi termin tekoča biopsija , ki je po našem mnenju strokovno neustrezen, saj gre za odvzem tekočine, pojavlja pa se tudi termin biopsija telesnih tekočin . Trenutno pripravljamo strokovni članek v slovenskem jeziku na to temo in bi bili zelo hvaležni za vašo strokovno pomoč pri iskanju najbolj ustreznega prevoda.
Sem absolventka magistrskega študijskega programa Zakonski in družinski študiji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V magistrski nalogi se ukvarjam z relativno novim pojmom, ki ga v angleščini označuje termin phubbing . Phubbing je tvorjen iz besed phone in snubbing in poimenuje vedenje, ko oseba zaradi uporabe pametnega telefona ob neposrednem druženju zanemarja oziroma ignorira druge osebe. Ker bom v magistrski nalogi raziskovala omenjeno vedenje, poleg tega bo izraz uporabljen tudi v naslovu, me zanima, kako naj angleški izraz primerno prevedem v slovenski jezik. To se mi zdi pomembno predvsem zato, ker menim, da bo glede na pojavnost vedenja izraz v prihodnje uporabljalo vse več slovenskih raziskovalcev. Zato bi bilo smiselno ustvariti enotno poimenovanje. Sama sem zaenkrat razmišljala, da bi uporabila izraz mobignoriranje ali pa kar angleški izraz. Prosim vas za nasvet oziroma napotke, kako naj rešim opisani izziv.
Na našem prevajalskem oddelku smo se odločili, da bomo angleški termin teleconference prevajali s terminom teleseja . Termin označuje komunikacijo dveh ali več udeležencev, ki so na različnih lokacijah. Mnenje glede pomena predpone tele- v angleškem terminu teleconference ni enotno. Nekateri zatrjujejo, da je teleconference oz. teleconferencing krovni termin, ki zajema prenos zvoka in slike, drugi pa mu pripisujejo ožji pomen, ki zajema samo prenos zvoka. Za teleconferencing v ožjem pomenu bi bili v angleščini ustrezniki audio conferencing , telephone conferencing ali phone conferencing . Zanima nas, kaj pomeni predpona tele- v slovenščini. Je sinonim za 'na daljavo' ali 'po telefonu' ali je pomen zabrisan (tako kot v angleščini)? Za uporabo termina teleseja za teleconference smo se odločili, ker se s prevodom omenjenega termina srečujemo predvsem pri prevajanju spletnih strani, kjer je treba paziti na kratkost in jedrnatost. Teleseja je nastala po analogiji s poimenovanji teledelo , telesrečanje , telesestanek . Ali obstajajo pomisleki z besedotvornega vidika glede ustreznosti tako tvorjenega izraza?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin physical fitness , ki označuje stanje dobrega telesnega počutja ter sposobnost opravljati športne in druge telesne dejavnosti. Po mnenju strokovnjakov so izrazi kondicija , telesna pripravljenost in gibalne sposobnosti že zasedeni, zato predlagajo izraz gibalni fitnes . Kaj menite o tem izrazu oz. kaj predlagate?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29146
- 29147
- 29148
- 29149
- 29150
- 29151
- 29152
- ...
- 29178
- Naslednja »