Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

Terminološka svetovalnica

Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Trajnostni, trajnostnost
Zanima me, kdaj se uporablja termin trajnostnost in kaj pomeni? Katera beseda ali besedna zveza nadomešča ta termin? Kaj je pridevniška oblika tega termina? Ali je pravilno govoriti o trajnostnosti stavbe ali trajnosti stavbe , trajnostnostni prenovi ali trajnostni prenovi ?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Travmo upoštevajoči pristop
Za poseben pristop pri obravnavi oseb z izkušnjo travme, ki temelji na razumevanju travme, se v angleščini uporablja termin trauma-informed practice . Pri tem je pomembno, da si osebe, ki nudijo pomoč, prizadevajo v celoti razumeti posameznika in njegove okoliščine, saj se zavedajo, da travma vpliva na posameznikov občutek o sebi, o drugih in na njegova prepričanja o svetu, torej na njegov nevrološki, biološki, psihološki in socialni razvoj. V slovenščini se za opisani pristop uporabljajo predvsem dolga opisna poimenovanja, npr. pristop, ki upošteva spoznanja o travmi ; pristop, ki temelji na razumevanju travme . Kateri termin bi nam svetovali v slovenščini?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tretiranje rastlin
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitev rastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem). Vprašanje je, kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma (ki imata v SSKJ oznako publ. ) in če je uporaba teh dveh besed v slovenskih besedilih dovoljena.
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Trivialna imena barvil
Za poimenovanje barvil se v slovenščini praviloma uporabljajo izrazi, ki se končujejo na obrazilo -ilo , npr. modrilo , rdečilo , črnilo , belilo . V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije pa pogosto srečamo izraze, ki so tvorjeni drugače. Tako na primer metilensko modrilo v stroki pogosto poimenujemo metilensko modro , za fenol rdeče pa ni najti nobenega alternativnega zapisa. Zanima me, ali je mogoče splošno pravilo uporabiti v vseh primerih barvil, tudi za primere, ki v slovenščino še niso prevedeni. Problem se pojavi predvsem pri barvilih, ki so npr. oranžna ali vijolična (teoretično tudi rožnata, rjava idr.). Pojavljajo se tudi barvila, ki so poimenovana po zemljepisnih enotah, npr. teksas rdeče (ang. Texas red ), kongo rdeče (ang. Congo red ) in nilsko rdeče (ang. Nile red ), ali po osebah, npr. angleški poimenovanji  Bismarck brown Y , Victoria blue R . Ali obstaja kako splošno pravilo za slovenjenje tudi teh dveh vrst poimenovanj barvil?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Trojni izid
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin triple bottom line , ki na področju ekonomije označuje model za ocenjevanje podjetij, pri katerem se poleg finančnih vidikov upošteva še vpliv podjetja na družbo in okolje. Na spletu lahko najdemo naslednje ustreznike: trojni izid , trojni dobiček in podjetja, ki namenjajo enako pozornost ljudem, dobičku in planetu . Morda bi bil boljši ustreznik trije končni rezultati . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Trust
Med študijem dednopravnih institutov v Sloveniji in primerjavi z angloameriškimi sem naletela na angleški termin trust , ki je značilen za sistem common law . Problematičen je prevod tega termina v slovenščino. V ZDA je termin ustaljen, predstavlja pa institut, pri katerem je premoženje preneseno na določeno osebo, ki postane obligacijsko zavezana, da s premoženjem ravna na določen način, brez koristi in osebnega interesa, v korist tretje osebe, v korist katere je bil trust ustanovljen. Ustanovitelj da upravitelju določeno premoženje, ki ga mora ta upravljati v korist določenih oseb, koristnikov oz. določenega namena. Subjekti tega razmerja so ustanovitelj (ang. settlor ), upravitelj ( zaupnik ali fiduciar , ang. trustee ), tretja oseba ( koristnik ali beneficiar ). Za trust je tudi značilno, da ni pravna oseba, ampak predstavlja zgolj namensko premoženje, zaradi česar ga nekateri prevajajo kot sklad , kar ni ustrezno. Elemente trusta lahko v kontinentalnem pravu prepoznamo npr. v pravnem institutu, imenovanem Treuhandverh ältnis , ki ga poznajo v nemškem, avstrijskem, švicarskem in skandinavskem pravu (fiduciarno razmerje nemškega prava). Mnogi so mnenja, da je najbolje v prevodih uporabljati kar angleški termin trust brez slovenskih poskusov prevoda, saj se tako najbolje ohrani povezava na pojem iz sistema common law . Kakšen slovenski prevod pa bi vi predlagali?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tržna znamka območja
Pred časom sem na Terminološko svetovalnico naslovil vprašanje v zvezi s terminom znamčenje območja . Imam vprašanje, ki se navezuje na že odgovorjeno vprašanje, in sicer katero bi bilo ustrezno slovensko poimenovanje za povezani pojem, ki ga v angleščini označuje termin place brand . Gre za vrsto tržnih znamk, ki bolj kot pristop k trženju vključuje mehanizme za krepitev teritorialnega razvoja, predvsem na podeželju.
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Turistični proizvod kolesarstvo
Zanima me, kakšna je pravilna raba samostalnikov kolesarjenje in kolesarstvo oziroma kakšna je razlika med njima. Na področju turizma se je namreč izoblikoval poseben tip turističnega proizvoda za kolesarje, ki vključuje ustrezno kolesarsko infrastrukturo, vodenje kolesarskih izletov in ostalo ponudbo, ki je prilagojena kolesarjem. Zanima me, ali je tovrstni proizvod ustrezneje poimenovati turistični proizvod kolesarjenje ali turistični proizvod kolesarstvo ?
Terminološka Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tviterščina
Zanima me, ali lahko tviterščino označimo kot samostojen jezik (kot je npr. slovenščina, angleščina, nemščina).

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tri največje jezikovne nemarnosti :)

Ni mi vseeno za slovenščino in precej reči me moti pri njeni pisni in govorni rabi. Ko sem se vprašal, kaj pa najbolj zbode mojo jezikovno občutljivost, so na vrh brozge priplavale tri nemarnosti:

  • v kolikor, torej razpasla se, hiperkorektnostna in nepotrebna zamenjava za veznik če, ki je na dobri poti, da izumre;

  • z teboj, torej nepravilna raba predlogov s in z, v govoru napačna celo dvakrat: najprej zaradi same nepravilne izbire potem pa še zaradi nepovezanega izgovora; po drugi strani je prav to, da govorci predlog in njemu sledečo besedo izgovarjajo ločeno, razlog, da ne zaznajo napačne izbire, saj bi sicer spoznali, da, recimo, zteboj ni mogoče izgovoriti;

  • vprašanje, na katerega, torej izgubljanje občutka, da gre za samostalnik srednjega spola in sklanjanje po moški sklanjatvi.

Se strinjate, da gre za precejšnje težave, na katere bi kazalo bolj opozarjati?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tuja imena vladarjev: prevesti ali ne?

Zakaj ime kralja Juana Carlosa ni podomačeno?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tuja osebna imena in njihovi svojilni pridevniki

Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.

Ženska imena:

  • AriaArijin (SP 963)
  • Hanah – Hanahin
  • Noa – Nojin/Noin
  • Enya – Enyin
  • Mei – Mejin
  • Enia – Enjin
  • Enía – Eníjin
  • Zoe – Zoejin/Zoein
  • Naia – Najin
  • Leoni – Leonijin/Leonin (SP 963 po zgledu Mici -- Micin)
  • Zala Ana – Zalaanin (SP 966)

Moški imeni:

  • Mai -- Majev
  • Ensar -- Ensarjev/Ensarov

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tuje črke in podomačevanje: »Søren Kierkegaard« in »København«

Zanima me, kako ravnati, če se v istem besedilu pojavita dva različna zapisa oziroma različni tipografski menjavi danske črke ø (Søren, Köbenhavn). V prevodih večina prevajalcev Kierkegaardovo ime pušča v originalni obliki, ime mesta pa zapisujejo zelo različno. Kaj menite o odločitvi, da zaradi enotnosti oboje zapišem s slovensko črko o?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tuje črke v slovenski abecedi

Že nekaj časa me zanima, kako po abecednem redu razvrstiti kazalo, ki ima črke W, X, Y, Z, Ž, saj določenih črk v slovenski abecedi ni. Tako zaporedje (W, X, Y, Z, Ž) daje Word. Je za slovenščino primerno ali ne?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tuje črke v zemljepisnih imenih: »Medžugorje« in »Međugorje«

Pri reviji MIR -- Odmev Međugorja se sprašujemo, kako se to krajevno ime pravilno zapiše v slovenskem jeziku. Na različnih koncih so namreč zapisi različni. Tabla ob cesti ima napis MEĐUGORJE. Sprašujemo se, ali naj to sprejmemo s tujo črko, kot sprejmemo New York, ali naj to ponašimo. Če ponašimo, kateri zapis je ustreznejši/bolj pravilen: MEDŽUGORJE ali MEDJUGORJE? Lepo prosimo za Vaše mnenje.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tuji jeziki na radiu

Vesela bi bila vašega odgovora na dve vprašanji. Ali se na radijskih postajah smejo vrteti tujejezični (hrvaški) »jingli« oz. nekakšne najave pred samimi pesmimi? Primer: Ja sam Jasmin Stavros i vi slušatemoj najnoviji hit.

Drugo vprašanje prav tako zadeva radijski eter. Do katere meje so odgovori npr. hrvaškega sogovornika, ki se trudi govoriti slovensko, a njegova slovenščina ni popolna, brezhibna, tekoča še sprejemljivi oz. se »upoštevajo« v smislu, da prevod ni potreben?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tujka ali poslovenjena beseda: »menedžer« ali »manager«?

Ali naj v magistrski nalogi manager, management zapisujem kot tujko ali naj to slovenim in pišem menedžer in menedžment? V nazivu fakultete pa je tujka, in sicer Fakulteta za management Koper.

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tvorba imen pripadnikov: »hutijevec«

Slov. ustreznica (ang.) Houtis oz. Hutis (ime za člane uporniške skupine, dejavne v Jemnu; več o tem na http://en.wikipedia.org/wiki/Houthis)

Na spletu (v slov. medijih) se največkrat pojavlja različica hutiji ali celo samo huti oz. hutijevci;

vzporedno naletimo tudi na bes. zveze tipa

hutijski uporniki oz.

hutijevske sile.

Gibanje pa naj bi ime dobilo po (l. 2004 umrlem) voditelju, imenovanem Husein Badredin al Huti. Katera ustreznica (če sploh) je bolj pravilna? Zdi se mi, da bi tukaj morali slediti Toporišičevi slovnici (na 178. str) in tvoriti navadno izpeljanko za »člana ali uda organizacije, ideologije [...]«, nekako tako kot ničejanec (prim. izpeljanko z -ist po vzoru idealist, ki tukaj domnevno ne bi funkcionirala ...)?

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tvorba izglagolskih pridevnikov

Kateri način tvorjenja pridevnika iz glagola je ustreznejši/pravilni/boljši? Po mojem občutku s pripono -ljiv (kar seveda v nekaterih položajih privede do težko izgovorljivega samoglasniškega sklopa), opazila pa sem, da sta v nekaterih primerih v slovarju obe možnosti: neizpolnljiv/neizpolnjivzapomljiv (zakaj ne zapomnljiv? – je n izpadel zaradi prezapletenosti?).

Jezikovna Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče
Tvorba preteklih pogojnikov: Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb

V otroški pesnitvi Juri Muri v Afriki je mogoče najti tudi verz:

Juri solze bi izjokal, da ga rešil ni galeb.

Tovrstna oblika tvorbe preteklih pogojnikov (da glagol v pretekliku) je standardna v hrvaščini, v slovenščini pa se zdi izjemno redka. Zanima me, ali je mogoče še te redke primere označiti za tujerodne ali ima omenjena stavčna logika vendarle svoje mesto tudi v okviru slovenskega knjižnega jezika?

Število zadetkov: 583556