Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Zanima me, ali je v naslednjih primerih vejica pravilno postavljena:
Obiskal nas je slovenski kuharski mojster, gospod Janez Novak. Dogovorili se bomo o poteku izvedbe izpita, oziroma, ali je izvedba sploh možna. Dogovorili se bomo o poteku izpita, oziroma o možnosti izvedbe le-tega.
Preselili smo se na naslov z večbesednim imenom in me zanima pravilen zapis: Pot na Zali Rovt ali Pot na Zali rovt?
Ali lahko zapišemo za vejico »Pomočnik« z namenom, da povdarimo funkcijo oz. osebo, z veliko začetnico:
S spoštovanjem,
Pomočnik predsednika uprave
Janez Novak
Zanima me, ali sta povezani slovenska beseda volk (žival) in nemška beseda Volk (ljudje)?
Zdi se mi, da sem nekoč že nekaj slišal o tem, vendar sem pozabil.
Pri hitrosti vozila nad/pod 30 milj/uro ALI nad/pod miljami/uro?
SSKJ npr. pri predlogu pod navaja, da se veže s tožilnikom za izražanje nedosežene mere, stopnje (zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj) in z orodnikom prav tako za izražanje nedosežene mere, stopnje (ni vstopnic pod trideset dinarjev (?); otroci pod desetimi leti). Ali ima izbor kakšno povezavo z glagolom pred njim?
Zanimalo bi me, ali je spodnja poved slovnično pravilna:
Upal je, da bodo s tem dejanjem rešena njegova čast, povrnjen njegov mir in pozabljeni njegovi prekrški.
Ali lahko predlog v stoji sam ali mora biti: se dogaja v vas in okoli vas? Primer:
Kakšno je vaše strokovno mnenje glede besed povraten in pa povrnitven? Katero je ustreznejše?
Prva beseda vsebuje prizvok hrvaščine (po nedoločniku povratiti), druga beseda pa vsebuje prizvok naše slovenščine (po nedoločniku povrniti). Zakaj se torej beseda povrnitven ne uporablja tako pogostno?
Za enostavne povedi so jasna pravila za besedni red naslonskega niza. Zanima me, kako se ta pravila aplicirajo na povedi z vejico.
Zakaj je povratni glagol se za vejico na različnih mestih?
Zanima me tudi, katero naštevanje je pravilno:
V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.
Povratni svojilni zaimek Prebral sem, da se povratni svojilni zaimek svoj veže na osebek. Vendar ne razumem, kako bi se to pravilo uporabilo v tem primeru:
Zanima me, kako je slovnično pravilno:
1. Karin in Jan vabiva na najino poroko
ali
2. Karin in Jan vabiva na svojo poroko
zavedam se, da so vprašanja o povratnem svojilnem zaimku že prežvečena tema in da najpogosteje že na daleč prepoznamo napako, ko se namesto pravilnega svoj rabi vaš (npr. v Mercatorju, ko nam avtomat reče: Vzemite vaš denar). Pa vendar: je mogoče, da je raba naš namesto svoj v povedi Vsi smo skrbniki našega jezika vendarle ustrezna, ali je povsem napačna?
Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:
Lep pozdrav France
Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:
Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France
Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France
Zanima me če je pozdrav živjo izvorno slovenski in kdaj je prvič uporabljen. Ponekod sem zasledil, da naj bi bil prevzet v hrvaščine. Čeprav moram priznati, da še nobenega Hrvata nisem slišal pozdravljati tako.
Zanima me, če obstaja kakršenkoli zakon, ki natančno določa meje politične korektnosti in (mogoče tudi s konkretnimi primeri) narekuje kako bi se dejansko moral posameznik ali posameznica izražati oz. kakšne izraze/besede bi moral izbirati, da se izogne sovražnemu govoru. Kar sem zasledila sama je zgolj to, da je sovražni govor prepovedan (brez nadaljnih konkretnih pojasnil in navodil oz. napotkov). V primeru, da takšen zakon ne obstaja, pa bi rada vedela če je na voljo mogoče kakšen priročnik oz. napotki, ki bi posamezniku ali posameznici ob prvem stiku s pojmom politična korektnost natančno opredelil in pojasnil načela/pravila izražanja, da bo tudi sam/a lahko politično korekten/a.
S sodelavci nas zanima, kako se pravilno piše zveza videno kupljeno ali pa videno najeto. V rabi smo opazili različne zapise: videno-kupljeno, videno – kupljeno in tudi videno kupljeno. Prosimo za pojasnilo, po katerem pravilu se določa ta zapis.
Zanima me, kakšen je pravilen zapis navedenih datumov:
a) Glede na dva vira nisem povsem prepričana, kaj je pravilno: Ali je pravilna rodilniška (1. decembra 2018–15. januarja 2019) ali imenovalniška (1. december 2018–15. januar 2019) oblika? Ta vira sta: Nataša Hribar, Pravna praksa, Vloga pomišljaja, 2016, št. 36–37. Nataša Hribar, Pravna praksa, O datumih in drugih časovnih oznakah, 2010, št. 2, str. 31. b) Kaj pa naslednji primer: Je pravilno 8.–15. september ali 8.–15. septembra?
Zanima me kako pravilno zapišemo besedo Europass ali europass ( način oz. oblika pisanja življenjepisa).
Kakšen je pravilen zapis v primerih, ko je drugi del imena šole, krajevne skupnosti itd. beseda mesto ali center, npr. OŠ Škofja Loka mesto, KS Tržič mesto ali* Ljubljana center*. Zapisi se namreč pojavljajo v nešteto različicah (KS Tržič mesto, KS Tržič-mesto, KS Tržič Mesto, KS Tržič – mesto ...)– celo na uradnih straneh omenjenih ustanov/organizacij.
Dostopnost
Dostopnost