Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
asépsa -e ž (ẹ̑)
med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: pri operaciji je potrebna najstrožja asepsa
// aseptično stanje, brezkužnost:
med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: pri operaciji je potrebna najstrožja asepsa
// aseptično stanje, brezkužnost:
aséptičen -čna -o prid. (ẹ́)
med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: aseptični instrumenti / aseptična operacija operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju / aseptični oddelek v bolnišnici oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice
med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: aseptični instrumenti / aseptična operacija operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju / aseptični oddelek v bolnišnici oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice
aséptika -e ž (ẹ́)
1. med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki
2. med. žarg. aseptični oddelek v bolnišnici: ležal je na aseptiki
1. med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki
2. med. žarg. aseptični oddelek v bolnišnici: ležal je na aseptiki
asertíven -vna -o prid. (ȋ)
1. trden, odločen: nekateri skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz
2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertiven človek se zna vživeti tudi v druge / asertivno vedenje
1. trden, odločen: nekateri skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz
2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertiven človek se zna vživeti tudi v druge / asertivno vedenje
asertóričen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega
♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
knjiž. ki izraža določno trditev, ugotovitev: asertorična prisega
♦ filoz. asertorična sodba sodba, v kateri se kaj ugotavlja, trdi
asfált -a m (ȃ)
zmes bitumna in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih
zmes bitumna in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih
asfálten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton
♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin
nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton
♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin
asfaltêr -ja m (ȇ)
delavec, ki asfaltira: asfalterji so opravili delo zelo hitro; zaposlen je kot asfalter pri cestnem podjetju
delavec, ki asfaltira: asfalterji so opravili delo zelo hitro; zaposlen je kot asfalter pri cestnem podjetju
asfaltírati -am nedov. in dov. (ȋ)
polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik; skozi naselje ceste še niso asfaltirali
polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik; skozi naselje ceste še niso asfaltirali
- asfaltíran -a -o:
asfaltirana cesta; asfaltirano igrišče
asfiksíja -e ž (ȋ)
med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije; asfiksija novorojenčka
med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije; asfiksija novorojenčka
asfodél -a m (ẹ̑)
bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata
// v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje:
bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata
// v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje:
asignácija -e ž (á)
fin. pisno naročilo komu, naj plača določen znesek prinašalcu za naročnikov račun, nakaznica: dati asignacijo namesto plačila
fin. pisno naročilo komu, naj plača določen znesek prinašalcu za naročnikov račun, nakaznica: dati asignacijo namesto plačila
asignát -a m (ȃ)
1. fin. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji: obveznosti asignata
2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji:
1. fin. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji: obveznosti asignata
2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji:
àsimétričen -čna -o prid. (ȁ-ẹ́)
ki ni simetričen, nesomeren: asimetričen obraz; asimetrična oblika; asimetrična razvrstitev
♦ avt. asimetrični žaromet žaromet, ki razsvetljuje rob cestišča močneje kakor sredino
ki ni simetričen, nesomeren: asimetričen obraz; asimetrična oblika; asimetrična razvrstitev
♦ avt. asimetrični žaromet žaromet, ki razsvetljuje rob cestišča močneje kakor sredino
àsimetríja -e ž (ȁ-ȋ)
odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost: vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov
odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost: vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 293
- 294
- 295
- 296
- 297
- 298
- 299
- ...
- 28955
- Naslednja »
Število zadetkov: 579086