Fran

Kakšna je razlika v pomenu pridevnikov lésen (po SSKJ nanašajoč se na les, npr. lesnaindustrija) in lesén (ki je iz lesa, npr. lesena ograja)? Natančneje me zanima primer lesniizdelek oziroma lesenizdelek. Kaj pomeni prvo in kaj drugo? Hvala!

Zanima me, kakšna je razlika med pridevnikoma mali in majhen? Kakšna je njuna najustreznejša raba? Kakšna pravila veljajo za njuno uporabo?

Imam malo »nenavadno« vprašanje: poznamo npr. dvorno etiketo, prav tako etiketo na golfskih igriščih, zasledimo pa lahko etiko v cestnem prometu. Predvidevam, da gre torej za etično ravnanje v prometu, medtem ko prejšnja dva primera obsegata »pravila o vedenju«. Hvala za vaše pojasnilo.

Zanima nas uporaba besedne zveze vse leto.

Je ta besedna zveza slovnično pravilna? Če je ta zveza slovnično pravilna, prosimo za pojasnilo razlike med besedno zvezo vse leto in celo leto.

Zanima me, zakaj je pridevnik iz kraja San Diegosandiegovski, iz Santiaga pa santiaški.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 1. 2025.

Kakšna je razlika med besedama oznaka in označba?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 1. 2025.

Zanima me, ali je v spodnjem zapisu pravilna uporaba besede tudi ali niti? Ali sta pravilni obe možnosti?

Vreme se bo poslabšalo. Tudi/Niti toča ni izključena.

Že nekaj časa me begajo morebitne razlike med predlogoma okoli in okrog.

Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

Npr.:

Sedeli smo okrog/okoli mize.

Zanima me razlika med pridevnikoma delaven in deloven, tudi kakšni primeri rabe bodo dobrodošli. Npr.: Leto 2013 je bilo za našo organizacijo zelo delovno/delavno. Menim, da delavno -- v pomenu'dejavno, aktivno'.

Kakšna je orodniška oblika lastnih imen Ontario in Ohio? V pravopisnem slovarju sta imeni rešeni različno, torej Ontario s preglasom ali ne, Ohio pa vedno s preglasom. Pravopisna pravila dajejo za zgled samostalnik radio, kjer je preglašena možnost prednostna, nepreglašena pa vseeno tudi dovoljena.

Kako naj bi pisali Kitajski in Berlinski zid. Do pred kratkim sem mislila, da z veliko začetnico, a so me gesla v slovarju in pravopisu zmedla.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 1. 2025.

Zanima me razlika med glagoloma usvojiti in osvojiti v primeru:

Kako dijaki usvojijo/osvojijo vsa ta znanja?

Ali je v navedenem primeru možna raba obeh ali je vendarle bolj primerna raba glagola usvojiti.

Vprašalnica kajne se piše skupaj, kajne? Velikokrat zasledim, da pišejo narazen in sicer kaj ne.

Prosim za strokovno obrazložitev; kaj o tem pravi SSKJ?

Včasih sem v dilemi, kako je slovnično pravilno, predvsem glede rabe kakovostnih in vrstnih pridevnikov. Naj navedem nekaj primerov:

• riban sir ali ribani sir
• mlet črni poper ali mleti črni poper
• bel kuh ali beli kruh
• zorjen zrezek ali zorjeni zrezek
• modificiran škrob ali modificirani škrob
• krompirjev prigrizek
• slani mlad krompir ali mladi krompir

Zanima me, ali je to enako, če je naslov izdelka npr. riban sir itd ali je to samo sestavina in je navedeno med sestavinami? Vrstni pridevnik je npr. pšenični, koruzni kruh, zrezek svinjski , goveji. Kaj sploh raba, npr.bel kruh?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 1. 2025.

Zanima me, če se lahko pridevnik sveti ob samostalniku Jurij razume tudi kot vrstni pridevnik.

Na predavanjih sem zasledil besedo konsistenca. Konsistenca v smislu doslednega sledenja na začetku začrtanim smernicam. Npr. pri programiranju se držimo neke konsistence pri poimenovanju spremenljivk. Spremenljivke enakega tipa poimenujemo na enak način, ki ga določimo na začetku. Zanima me če je v tem smislu beseda konsistenca enakovredna besedi doslednost. Če je tako, zakaj besede doslednost ni v spletnem SSKJ navedene kot sopomenka besedi konsistenca.

Moje povpraševanje je zgolj informativne narave in moj namen je izključno boljše poznavanje slovenščine.

Zanima me, ali sta glagola preučevati in proučevati pomensko enakovredna oziroma ali je raba katerega od njiju primernejša. Hvala za odgovor.

Pri pisanju zapisnikov je včasih navedeno: da je nekdo nekaj rekel ali pa nekaj povedal.

Našla sem citat Janeza Gradnišnika:

»Če trdimo, da je nekdo nekaj REKEL, nismo še prav nič povedali o resničnosti njegovih besed, samo ugotavljamo, kakšne so bile njegove besede. Brž ko pravimo, da je nekaj povedal, pa izražamo zraven SVOJE VEROVENJE, da so bile njegove besede resnične«.

Vljudno prosim za obrazložitev.

Prevajam neko besedilo iz angleščine v slovenščino in sem se pri nekem stavku znašel v dilemi, zato potrebujem vaš strokoven nasvet.

Ali je pravilnejše, da stavek People you may know prevedem v Ljudje, ki jih mogoče poznaš ali pa v Ljudje, katere mogoče poznaš? Moje vprašanje se torej nanaša na razmerje med ki jih in katere.

O razmerju med ki in kateri ste že pisali, pa tam nekako ne najdem odgovora na moje specifično vprašanje. Ne vem, kaj je ustreznejše v mojem primeru.

Ko sem sam pri sebi ter brez strokovne literature razmišljal o razmerju med ki in kateri, se mi je zdela smiselna hipoteza ta, da podredni stavek uvedemo s ki, kadar glavni stavek izraža neki predmet oziroma stvar; podredni stavek s kateri pa uvedemo, kadar glavni stavek izraža živo bitje (torej človeka ali pa žival).

Imam denarnico, ki sem jo dobil za rojstni dan. (Denarnica je predmet oziroma stvar.) inImam prijatelja, kateri me zmeraj razume. (Prijatelj je živo bitje oziroma človek.)

Poleg odprave moje prevajalske dileme bi rad prejel tudi vaše strokovno mnenje glede mojega razmišljanja o razmerju med ki in kateri. Ali se vam zdi ta moja hipoteza vsaj malo smiselna z vidika vaše strokovnosti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 1. 2025.

V medijih se pojavlja zapis ob 200-letnici rojstva F. Miklošiča. Ali ni pravilno ob 200. obletnici rojstva neke osebe in ob 200-letnici delovanja kakega društva, torej da uporabimo besedo obletnica, kadar se nanaša na enkraten dogodek, in -letnica, kadar se nanaša na trajanje/delovanje?