Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
asimilácija -e ž (á)
vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje
// zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanje
♦ biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; jezikosl. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi
SSKJ²
asimilacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na asimilacijo: asimilacijski pritisk; asimilacijska politika; asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti / asimilacijska sposobnost listov
SSKJ²
asimilát -a m (ȃ)
1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat
2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah
SSKJ²
asimilatóričen -čna -o prid. (ọ́)
ki je usmerjen, ki teži k asimilaciji: zavreti asimilatorično silo tuje kulture
SSKJ²
asimilíranje -a s (ȋ)
glagolnik od asimilirati: vsak poskus asimiliranja tujega prebivalstva je bil brezuspešen / asimiliranje hrane
SSKJ²
asimilírati -am nedov. in dov. (ȋ)
sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja
// vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom
♦ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim
SSKJ²
asimptóta -e ž (ọ̑)
geom. premica, ki se približuje krivulji, ne da bi jo dosegla: asimptota hiperbole
SSKJ²
asimptótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na asimptoto: asimptotična točka; pren. asimptotično približevanje resnici
SSKJ²
asindétičen -čna -o (ẹ́)
pridevnik od asindeton: asindetično kopičenje stavkov
SSKJ²
asíndeton -a m (ȋ)
lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje
SSKJ²
àsinhrón -a -o prid. (ȁ-ọ̑)
ki ne poteka istočasno: asinhrono snemanje prizora
SSKJ²
àsinhrónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑)
elektr. pri katerem se rotor ne vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: asinhronski generator; asinhronski motor
SSKJ²
asiriológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za asiriologijo:
SSKJ²
asiriologíja -e ž (ȋ)
veda o zgodovini in kulturi Asircev in Babiloncev:
SSKJ²
asírski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Asirce: asirska država, umetnost
SSKJ²
asisténca -e ž (ẹ̑)
strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco
// osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca
// pomoč sploh: avtomobilska asistenca; medicinska, zdravstvena asistenca
SSKJ²
asisténčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na asistenco: asistenčni zdravnik / asistenčna pomoč, storitev
SSKJ²
asistènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent
♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent nekdaj študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
// najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
SSKJ²
asistêntka tudi asisténtka -e ž (ē; ẹ̄)
strokovno usposobljena pomočnica, zlasti pri pomembnih opravilih: zobozdravnikova asistentka
// najnižja znanstvena sodelavka na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: asistentka na inštitutu
SSKJ²
asistêntski tudi asisténtski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na asistente: asistentski staž; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi
Število zadetkov: 579086