Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Svetu bi radi v trpnem stavku sporočili, da naj starši ne bi tepli otrok. Slišim, da naj bi se to dalo storiti na dva načina:
a) Otroci se ne tepejo.
b) Otrok se ne tepe.
Je res slovnično pravilen le drugi? Zakaj? Kakšna so pravila glede sklonov v primeru trpnik zanikanje?
(Žal brskanje po spletu prinaša zgolj moralistične, ne pa slovničnih zapisov o tej temi.)
Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?
Kaj določajo vejice v teh primerih? Ali so pravilne?
a) V primeru izenačenja je odločilen glas predsedujočega, razen v primeru, ko upravo sestavljata samo dva člana. b) Obvestilo o sklicanju dnevnega reda je treba poslati vsem članom vsaj štiri dni pred predvidenim zasedanjem ali, v nujnih primerih, z navadnim sporočilom vsaj štiriindvajset ur prej. c) Vsak član lahko predstavi ali voli eno samo listo, tudi prek poverjene osebe ali trusta. č) Končni rezultat sektorja, ob upoštevanju finančnega in davčnega poslovanja, znaša 257 tisoč evrov.
Imam nekaj dilem pri slovnici slovenskega jezika:
Že nekaj let me pesti vprašanje o vrstnih pridevnikih. Pravilo, da vrsto predmeta poimenujemo takrat, ko povemo, od kod prihaja ter komu ali čemu je namenjen, poznam in razumem. Težave imam s pridevniki, ki govorijo o materialu določenega predmeta, na primer bombažne nogavice ali plastičen kozarec. Ne morem se odločiti, če gre za vrsto ali lastnost teh predmetov.
V zvezi s tem sem poskusila rešiti nekaj vaj, v katerih je bilo treba besedne zveze pretvoriti v vrstne pridevnike. Ko sem naletela na besedno zvezo tak iz volne, sem že mislila, da je mojih dvomov konec, a rešitev, ki sem jo napisala, volnen, je bila napačna. Pravilna rešitev naj bi bila volneni, kar se zdi čudno. Nikdar ne bom rekla, da je moj šal volneni, razen če ga bom hotela ločiti od dveh drugačnih. Kaj naj torej sklepam iz tega?
V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 5 sem zasledila poved Sloni živijo v hladnih gorah in vročih puščavah. Avtor je verjetno hotel izpostaviti raznolikost življenjskega prostora slonov. Pridevnika sem določila kot lastnostna, pa vendar se mi zdi, da bi pri vročih puščavah lahko šlo tudi za vrsto puščave, saj vemo, da obstajajo tudi zelo hladne, ledene. Rešitve nalog sem žal izgubila.
VečpomenkeNaslednje vprašanje se ne tiče vrstnih pridevnikov, pač pa večpomenk. Rekla bi, da gre pri besedah prst, ki je ženskega spola, in prst, ki je moškega spola, za dve različni besedi, zato tu ne morem govoriti o večpomenkah. Imam prav?
V delovnem zvezku Gradim slovenski jezik 4 sem zasledila, da naj bi bili besedi fant in smrkavec sopomenki, pa se mi ne zdi povsem tako, saj imata le deloma enak pomen. Kako je s takimi pari besed? Dalje me zanima, v kolikšni meri se (kratke) metafore šteje za sopomenke.
So omrežja Linkedin, Facebook, Twitter in podobna socialna, družbena ali družabna?
Mnenja članov Lektorskega društva Slovenije so različna. O teh omrežjih se govori in piše vsak dan, zato vas prosimo, da nam svetujete, katero ime je najprimernejše, imamo pa tudi občutek, da niso vsa omrežja enaka, torej bi morda bili primerni dve poimenovanji, pri katerih bi bile upoštevane te razlike.
Hvala in lep pozdrav.
Lektorsko društvo Slovenije
Ali je pravilen zapis socialno-tržna ekonomija ali socialno tržna ekonomija? Prav tako me zanima, kako pišemo npr. agroekonomija in besede s predpono eko (ekodan/eko dan, ekoizdelki/eko izdelki). Hvala.
Zanima me, kaj je pravilno, ko govorimo o odmerkih zdravil: večji in manjši ali višji in nižji? In še posledica: ali so po odmerku koncentracije višje in nižje ali večje in manjše?
Sprašujem se -- ali je (bolj) prav številski podatki ali številčni podatki. V pravopisu se pojavi zveza številčni podatki, SSKJ ima tudi pod številčen primer številčni podatki. Sicer SSKJ razlaga, da se številski nanaša na števila, številčen pa na številke ali števila. Gre pa za prevod angleškega izraza figures, ki se ponavadi prevaja preprosto s »podatki«, v mojem besedilu pa je smiselno poudariti, da gre za številske/številčne podatke. Gigafida da za številske podatke 37 zadetkov, za številčne pa 137, Najdi.si pa za prve 374 in za druge 1317.
Zanima me naslednje:
Kot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.
Iščemo krajše poimenovanje za rubriko z izobraževalnimi vsebinami. Razmišljamo o dveh možnostih: izobraževanje ali znanje. Krajša različica bi bila zaradi omejitve prostora boljša izbira, a skrbi nas, da ima znanje drugačen, preveč šolski prizvok. Ali obstaja še kakšno drugačno samostalniško poimenovanje, ki bi pojmovno zajemalo široko polje vseživljenjskega učenja, ki ni nujno vezano na šolski sistem? Kaj pa množinska oblika poimenovanja rubrike, npr. znanja? Kakšna je pravzaprav po vašem razlika med enimi in drugim poimenovanjem?
Problem imam z besedo doprinos, ki sem jo pri lektoriranju nadomestila s sopomenko prispevek. Pa nekako ne gre čisto gladko v kontekst. Hm.
... Družinska zgodovina psihiatričnih motenj se uporablja kot zanesljiv približek genetskega doprinosa. ...
Kakšno se vam zdi razmerje med sedanjost in zdajšnjost in pa sedanji proti zdajšnji? Kaj od navedenega se vam zdi bolj pravilno?
Ker se sam bolj nagibam k uporabi besede zdaj namesto sedaj, se zdi tudi smiselno, da se začnem nagibati k uporabi besed zdajšnjost in pa zdajšnji.
Kakšno je vaše mnenje glede tega? Ali je beseda zdajšnjost manj živa v primerjavi z sedanjost?
Ali lahko rečem nabor interesnih dejavnosti ali je lepše ponudba/izbira ipd.?
Za oddelke razredov istega letnika se veliko uporablja beseda paralelka. Pravopis predlaga vzporednica, kar pa ne zveni ravno živo. Kako ravnati?
Dve sopomenki z eno razliko, ki mi ni povsem/popolnoma jasna. Opažam, da tisti, ki popravljajo besedila, besedo povsem prečrtajo in jo nadomestijo s sopomenko popolnoma. Zakaj je temu tako? Kaj je pri besedi povsem tako napačnega, da se jo smatra kot nepravilno? Če recimo povzamem povzetek iz SSKJ-ja, ne vidim nobenega izstopanja, da bi bila ta beseda v čemerkoli drugačna od besede popolnoma. Niti ni nobene opombe, da bi bil to npr. pogovorni, narečni, ekspresni ipd. izraz.
Primer: Uporabi samo belo moko za testo. Zanima me, kdaj uporabljamo samo in kdaj le. Po SSKJ-u sta besedi enakovredni, vendar mi kljub temu vsake toliko časa lektorji popravljajo besedico.
V oddaji Vem na začetku drugega kroga eden od voditeljev reče: Pravila ostajajo enaka., drugi voditelj pa reče: Pravila ostajajo ista. Kateri ima prav?
Že nekaj časa je jasno, da bo slovenska košarkarska reprezentanca septembra v Celju na evropskem prvenstvu igrala tudi z gruzinsko. Ali gruzijsko? To dilemo imamo lektorice športnega programa TVS. Zlasti od oktobra 2004 smo športnim novinarjem svetovale, da govorijo Gruzinec in gruzinski. Čeprav vemo, kaj je napisano v pravopisnem slovarju, smo upoštevale razlago Silva Torkarja v Delovih Pismih bralcev (18. 10. 2004):
»V zadnjem času se v medijih pogosteje pojavljata imeni Gruzija in Osetija. Probleme novinarjem in lektorjem povzročajo njihove pridevniške izpeljanke in ustrezni etnonimi (imena pripadnikov narodov). Ime Gruzija smo Slovenci prevzeli iz ruščine (prek prevodov klasikov ruske literature) že v 19. stoletju, enako tudi pridevniško izpeljanko gruzínski in etnonim Gruzínec (rusko sicer gruzin). Te oblike so utrjevali v povojnem času najboljši slovenski prevajalci ruske in gruzinske književnosti, zlasti Mile Klopčič s svojimi mojstrskimi pesniškimi prevodi Puškina in Lermontova ter Tone Pavček s svojim (žal še vedno le fragmentarnim) prevodom epa Vitez v tigrovi koži Šota Rustavelija. Standardizirala sta jih tudi Slovenski pravopis 1962 in SSKJ 1991 (v dodatkih k V. knjigi). Zaradi nizke pismenosti nekaterih novinarjev se je v slovenskih medijih že pred časom začela pojavljati tudi nestandardizirana oblika grúzijski, Grúzijec, kakršna je sicer znana iz hrvaščine in srbščine (tam seveda Gruzijac). Nekateri se morda še spomnijo čaja, ki so ga uvažali iz Gruzije in pakirali v Zagrebu s hrvaškim napisom Gruzijskičaj. Žal je tej napačni rabi v nasprotju z že uveljavljenim standardom nasedel tudi Slovenski pravopis 2001, v katerem tudi sicer prav na lastnoimenskem področju najdemo vse preveč uredniške samovolje in kabinetnih tvorb. Izvirne gruzinske oblike so: Sakartvelo (Gruzija), Kartveli (Gruzinec) in Kartuli (gruzinski).«
Kaj pa raba? Gruzijec in gruzijski. Naredile smo tudi kratko ustno anketo med športnimi novinarji. Če ne bi poznali našega navodila/nasveta, bi govorili Gruzijec in gruzijski.
Na spletni strani Lektorskega društva Slovenije (http://www.lektorsko-drustvo.si/vprasanja-in-odgovori/institut-za-slovenski-jezik-frana-ramovsa/so-steklenicke-tudi-nesteklene, 4. 3. 2013) smo prebrale, da naj bi druga izdaja SSKJ izšla jeseni 2014. Bo v njej geslo gruzinski ('nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo') nadomeščeno z gruzijski ('nanašajoč se na Gruzijce ali Gruzijo')?
Ali na kratko: Kaj naj svetujemo športnim novinarjem?
Dostopnost
Dostopnost