Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Zanima me uporaba presledka, predvsem ob poševnici ter uporaba dvopičja pri navajanju ure.
Prosil bi za uradno potrjeno uporabo presledka ob uporabi poševnice ter vprašal bi, ali res je potrebno pri navajanju ure/časa v uradnih dopisih, ali na plakatih, uporabiti piko med števkami?
Ustvarjam obrazce za območje z dvema uradnima jezikoma (slovenščina in italijanščina). Ali je poševnica stična ali nestična, ko zapišem izraz v obeh jezikih.
Ali je prav
a) Ime in priimek / Nome e cognome
ali
b) Ime in priimek/Nome e cognome?
In kaj, če že sam izraz vsebuje poševnico npr.:
c) Ime/priimek / nome/cognome
Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Kako je s stičnostjo pri oznakah W, Hz, V ...? Recimo, 1000 W ali 1000W? Ker gre za dve besedi, sklepam, da bi jih morali zapisovati nestično, vendar je nestičen zapis težko razumljiv oz. lahko prihaja do zmede ob prelomu vrstice. Kaj svetujete?
Pogosto se soočamo z dimenzijami produktov. Kakšna navedba je slovnično pravilna oz. sprejemljiva?
Npr.:
Ali lahko 20-odstoten zapišemo tudi kot 20% (tj. ali obstaja naslednja razlika: 20 odstotkov = 20 %, 20-odstoten = 20%)?
Vijuga (tilda) kot znak za podobno se uporablja v enačbah nestično. Ali to velja tudi, če se jo uporabi v besedilu? Na primer:
Seveda bi bilo bolje z besedo, ampak če se vseeno odločimo za znak – kako (s presledkom ali brez).
Ali so tri pike na koncu zapisa v oklepaju stične ali nestične?
Torej: (Geometrijski liki so tudi deltoid, elipsa, trapez ... ) ali (Geometrijski liki so tudi deltoid, elipsa, trapez ...)?
Lektoriram pravno besedilo in imam težavo pri zapisu matematičnih znamenj za odstopanje +/– pred glavnim števnikom, npr. »… dovoljen je odmik pri debelini do +/– 0,1 milimetra.« V skladu s pravopisom pišemo pri negativnih številih pomišljaj v pomeni minus stično s številko (–23 °C). Za navedeni primer pa v normativnih in drugih priročnikih ne najdem ustreznega pravila oz. primera.
V skladu s pisanjem pomišljaja stično pri negativnih številih, bi potem po analogiji pisali »+/–0,1 milimetra«, torej brez presledka med +/– in številko, saj razumemo poševnico med + in – kot ali, tj. »odmik pri debelini do 0,1 ali –0,1 milimetra.
Kakšna je raba ločil na koncu povedi, če je del naslova klicaj (Čefurji, raus!)?
Npr.
ALI
1. Po nekih novih pravilih (ne vem, kdo naj bi jih postavil, ampak zdaj vse tajnice govorijo o tem) naj se v formalnih pismih ne bi več v istem besedilu pisalo Zadeva: ... in Spoštovani, temveč le eno ali drugo. Morda veste, kako je s tem?
2. Katere možnosti imamo pri pisanju pozdravov, še posebej v kombinaciji s podpisom, npr.
Lep pozdrav,direktornova vrstica Jože Novak
Lep pozdrav.DirektorJože Novak ...
Lepo vas pozdravljam.
Lepo pozdravljeni.
Zdi se mi, da imamo tukaj pravzaprav ogromno možnosti in ni treba, da se omejujemo samo na eno, vendar ljudje pričakujejo, da jim daš le en odgovor.
3. Za to trditev pa bi samo potrebovala vašo potrditev: če v dopisu napišemo položaj človeka v podjetju/organizaciji, je prav, da ženskam pripišemo žensko obliko poklica, kajne? Npr.
Maša Kovač,nabavna referentka (in ne nabavni referent).
Beseda rad se ne bi smela stopnjevati. Kaj se Vam zdi?
ali
---------------------------------------------------------
Katera izmed besed je pravilnejša, namreč raje ali rajši?
Dve povedi za zgled:
Kako se stopnjuje naravno, ko gre za vzklik: »Kaj bolj naravnega (kot to)!« ALI »Kaj naravnejšega!«
Stopnjevanje pridevnika previden. Kaj je pravilno: bolj previden ali previdnejši?
Sem v dilemi glede stopnjevanja pridevnika sončen. Kaj je pravilno:
sončen/bolj sončen/najbolj sončen
ali
sončen/sončnejši/najsončnejši?
V rabi pogosto opažam zveze čim bolj natančen, čim bolj zanesljiv, čeprav se pridevnika po SP stopnjujeta obrazilno. Je v zvezi s čim sprejemljivo tudi opisno stopnjevanje?
Ali je stopnjevanje vrhunski – bolj vrhunski – najbolj vrhunski pravilno?
Zanima me, ali je možno pridevnik razvit stopnjevati tudi z obrazili. Primer: Gospodarsko najrazvitejši del Slovenije je ...
Vem, da je v pravopisu predvidena samo možnost opisnega stopnjevanja, vendar sem na spletu zasledila članek o pravopisnih vprašanjih, kjer je pisalo, da se dopušča tudi stopnjevanje z obrazili.
Zakaj je treba po SP-ju prislov težko obvezno stopnjevati z j (s čimer zabrišemo razliko med prislovom in pridevnikom), pri lahko pa imamo na izbiro tudi obliko brez te podaljšave?
Zanima me, ali je veznik bolj ko – bolj ali bolj kot – bolj. Ali takšno stopnjevanje velja za vse primere tega tipa, na primer dlje ko – bolj ali več ko – globlje ali kar se pač že da sestaviti skupaj v slovenščini? Hvala lepa.
Dostopnost
Dostopnost