Fran

Zanima me sklanjanje samostalnika raven v množini. Ali je prav med ravnemi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Zanima me, kako se sklanja samostalnik sin. Ali sta v dv. pravilni obe obliki:

• im. sina/sinova,
• daj. sinoma/sinovoma,
• tož. sina/sinova,
• mest. sinih/sinovih,
• or. sinoma/sinovoma ter
• v mn. im. sinovi/sini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.

Danes sem v reklami zasledil besedno zvezo šoba za prhanje spreminja barvo vodnega toku. Sprva se mi je zdela popolnoma napačna, kasneje pa je prijatelj izpostavil arhaično obliko tokú (tudi mostú). Zanima me, ali je tašna oblika dopustna.

Kako sklanjamo besedo vodja?

Bolj kot prebiram razno razne članke o pravilni sklanjatvi besede 'dno', bolj se mi odpira vprašanje: je torej res, da se DNO in DAN enako sklanjata v tožilniku dvojine? (Vidim dve dni, a ni morda pravilno -- vidim dve dnesi? / DAN: preživim dva dni (glede na jezikovni forum), a ni bolje: preživim dva dneva ...?)

Kako se prav zapiše 3. sklon dvojine samostalnikov nit, misel in odpoved?

Ali imajo samostalniki 2. ženske sklanjatve, ki se končajo na -ost, v dajalniku in orodniku dvojine možni obe končnici, tj. -ma in -ima, ali le eno (-ma)?

Primer: z odvisnostma/z odvisnostima

V Slovenskem pravopisu iz leta 1962, ki ga imam zdajle pri roki, so zapisane tele besede:

nédra, néder s mn,

nédrje s, mn nédrja, néderij (iz néderij).

V Pravopisu iz leta 2001 pa berem:

nédrje -a s, rod. mn. -rij.

Ker ni zapisana cela beseda rodilnika sem v dvomu. Kako je nazadnje rodilnik množine besede nédrja? Néderij ali *nédrij? Bral sem tale stavek: te je iz nedrji rdečih izdiralo, pri katerem bi morala biti beseda zapisana nederij/nedrij in ne: nedrji.

Bil bi Vam hvaležen, če mi odgovorite in rešite iz tega dvoma.

Lepo prosim, če mi lahko pomagate v zvezi z dilemo glede krajevnega zapisa, in sicer: Med Mariborom in Kraljevim. Ali je oblika Kraljeva pravilna? Ravnala sem se po podobnih zgledih - npr. Vransko, Tomečavo ipd., vendar kljub temu nisem povsem gotova.

Zanima me, kateri od dveh zapisov (šestih ali šest) v nadaljevanju je pravilen:

• Marjan pravzaprav večino preostalih šestih mesecev svojega šolanja preživi v Ameriki.
• Marjan pravzaprav večino preostalih šest mesecev svojega šolanja preživi v Ameriki.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Zanima me dajalnik zgoraj navedene besedne zveze: ali je prav pomagali smo tisočim majhnih podjetij ali pomagali smo tisočim majhnim podjetjem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Ime Brela: Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Ali se sklanja ime in priimek tujca?

Zanima me, kako se pravilno sklanjata tuja priimka McEliece in Lagrange.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Kako se pravilno sklanja ime angleškega kraja Southend-on-Sea?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Kako se sklanjajo večbesedna imena podjetij, npr. Domel Holding, Merkur Trgovina, Iskra Mehanizmi? Praksa je namreč zelo različna in velikokrat v nasprotju s pravili.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

V svetovalnici ste na podobno vprašanje že odgovorili, vendar vas vljudno prosim za natančnejše pojasnilo. Zanima me namreč, kako je s sklonljivostjo besede Azerbajdžan v naslednjem stavku:

Predstavniki Republike Armenije, Republike Azerbajdžan(a), Republike Belorusije …

V prej omenjenem odgovoru pišete, da obstaja podskupina samostalniške besedne zveze z desnim samostalniškim prilastkom, ki se lahko sklanja ali ne.

Iz članka Martine Križaj Ortar "O samostalniškem prilastku v imenovalniku", na katerega se sklicujete v odgovoru, razumem, da glede tega, ali se sklanja ena ali obe sestavini, ni pravega pravila. Glede tipa mesto Ljubljana v zaključku na str. 85 piše:

• "[ … ] se v tej obravnavi bolj nagibamo k temu, da [ … ] bi ga imeli za nesklonljivega (še zlasti, kadar je določilo neujemalno). [ … ] Vprašanje sklonljivosti tipa mesto Ljubljana še vedno ni rešeno, morda bi ga uvrstili kar med nesklonljive prilastke."
• In na str. 84: "morda se sklanja le tisto določilo, ki se v imenovalniški obliki ujema z jedrom v spolu, sklonu in številu (prim. gore Škrlatice proti gore Nanos, občine Šiške proti občine Vič)."

Zdi se mi, da takšen zaključek potrjujejo pravopisna pravila § 846 oz. § 853 in 854 (pa tudi § 855):

§ 846 Če lastno ime sestoji iz besed, ki se slovnično ujemajo, se sklanja v obeh (vseh) delih; § 853 Deli poimenovanj se ne ujemajo: § 854 1. Če se del lastnega imena ne ujema, se ta sestavina ne sklanja, npr. Hotel Turist, Hotela Turist, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze »hotel z imenom Turist«. § 855 Pomni

• V nekaterih primerih se obe sestavini imena tipa Hotel Turist lahko sklanjata, npr. Založba Lipa, Založbe Lipa/Lipe.

Hotel in Turist se tu v imenovalniški obliki ujemata v spolu, sklonu in številu. Ne pa tudi v podspolu. Ali je to tisto neujemanje, zaradi katerega se v tem primeru druga sestavina ne sklanja?

Če povzamem – zanima me, ali je naslednje sklepanje pravilno: načeloma (ali vsaj: pogosteje) se sklanjajo vse sestavine večbesednega lastnega imena, če se te sestavine slovnično ujemajo (tj. v spolu, sklonu in številu, pa tudi podspolu – kot v primeru Hotel Turist). Zato je v zgornjem stavku pravilneje, da se beseda Azerbajdžanne sklanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

V reklamah pogosto zasledimo primere tipa Naj bo tvoj prviavto novi Toyota Yaris ali Zapelji se z novo Opel Corso. Mislim, da je jedro besedne zveze Toyota oz. Opel, tj. bi moralo biti Naj bo tvoj prviavto nova Toyota Yaris in Zapelji se z novim Oplom Corsa. Imam prav?