Fran

Zanima me, kako poimenovati v slovenščini nekoga, ki zlorablja druge. V angleščini uporabljajo izraz abuser, v hrvaščini zlostavljač, v slovenščini pa ga ne najdem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Zanima me, kaj bi bil slovenski ekvivalent angleški besedi Godhead oz. nemški Gottheit. Opazil sem, da slovanski jeziki večinoma to navajajo kot božanstvo. Vendar, kolikor razumem, lahko to pri nas pomeni več stvari in ne zgolj Sv. Trojice. Ali imamo v slovenščini ali drugih nam podobnih jezikih, kakšen izraz, ki bi to bolje opisoval?

Prosim vas za pomoč pri iskanju slovenskega izraza za besedo flash, fleš. S tem ne mislim bliskavice za fotoaparat, temveč slikovne in tekstovne poudarke, ki se pojavljajo, na primer najpogosteje v predstavitvenih letakih ali rumenem tisku (novo, senzacionalno, darilo, odlično...).

V priponki pošiljam različne primere."

Na Koroškem je na dvojezičnem območju več občin s statusom trga in s tržnimi pravicami, v nemščini Marktgemeinde.

V slovenščini na Koroškem uporabljamo tržna občina, vse bolj se uveljavlja tudi pojem trška občina.

Kateri izraz bolj ustreza?

V sporočilu za medije, katerega je pred dnevi izdala PZS, se na dnu dokumenta pojavita dva tuja izraza: downhill in freeride. Besed nisem našla v Slovarju novejšega slovenskega besedja, niti ne na vaših spletnih straneh. Zanima me ali je sprejemljivo, da se v tako pomebnem dokumentu uporabljata dve tujki, kateri najbrž veliko ljudi sploh ne razume?

Ali sta na voljo slovenska prevoda obeh besed?

Podpiram namreč mnenje prof. dr. Marka Snoja: »Slovenščina je jezik, v katerem domuje naša misel, povsod drugje smo tujci.«

Zanima me, kateri izraz bi bilo najbolje uporabiti za samolepilne lističe, ki jim pravimo post-it.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Ali obstaja v Sloveniji enakovreden izraz za musical (npr. Broadway-ski)? Ali je najbližji izraz spevoigra

Prosim za slovenski izraz za placebo

Prosim Vas za odgovor na naslednja vprašanja o pojmovnih imenih.

V ESJ piše, da je pojmovno ime samostalnik, ki označuje netvarno, tj. našim čutom nedostopno pojavnost, npr. mladost, hrepenenje. Nastopa predvsem v ednini /…/.

Zanima me, kateri samostalniki so v SP označeni kot pojmovna imena oz. kaj je glede na obravnavo v SP pojmovno ime.

Ali so glagolniki na -nje/-tje (npr. razmišljanje, gretje) v SP pojmovna imena, vendar to v priročniku ni posebej označeno, ker ti glagolniki niso gesla, ampak so navedeni v oglavju sestavka z glagolskim geslom?

In še: Kaj je po SP glagolnik oz. zakaj so nekateri glagolniki samo v oglavju, drugi pa samostojna gesla, npr. gretje : vretje, razmišljanje : branje?

Geslo glagolnik v ESJ: Samostalnik iz glagola, zlasti tvorjenje z obraziloma -nje in -tje (povzdigovanje, petje). Tudi drugi glagoli (verjetno bi moralo biti samostalniki), ki označujejo dejanje, stanje, potek, npr. propad, ugotovitev, služba.

Zanima me stališče slovenistične stroke do vseh besed, izpeljanih iz poimenovanja Bosna, tj. pridevnikov in poimenovanj za prebivalca/prebivalko, zlasti v luči navedb v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001 in v SSKJ2, kjer se na prvem mestu ali izključno pojavljajo oblike z e (bosenski, Bosenc, Bosenka, Bosenčev). Ali niso te navedbe v navzkrižju z rabo, ki povečini izpričuje oblike z a (Bosanec, bosanski itd.)?

Kako to, da v Pravopisu pri podiztočnicah bosenski in Bosenc obstajata dvojnici bosanski in Bosanec, pri podiztočnicah Bosenka in Bosenc pa analognih *Bosanka in *Bosančev ni?

Razmišljam o besedotvornih različicah zemljepisnega imena Bosna, tj. (prednostno) Bosenc in Bosanec, navedenih v SP 2001. Vsekakor namreč prevladuje raba Bosanec, saj se Bosenc zdi nekoliko čudno in ne gre ravno v uho. Različica Bosanec – kljub njeni prednostni različici Bosenc – očitno ne bo izpodrinjena iz vsakdanje rabe, pisno in ustno, saj je navada pač železna srajca. (Mogoče bi bilo vredno poskusiti z boljše zvenečo različico Bosnec/bosneški, toda potem nastane težava pri tvorbi ženske oblike, saj se oblika Bosneka sliši grozno.)

Zakaj se je sestavljavcem SP 2001 zdelo smiselno poskusiti izboljšati te izpeljanke? Kakšna je pravzaprav prednost e (bosenski) pred a (bosanski) v tem primeru? 

V mojem krogu je trenutno vse pogosteje uporabljena beseda baner, ki je v izvirniku angleški banner in tudi pomensko jo uporabljajo za iste zadeve. Gre za oblikovalske izdelke, ki se lahko kot vstavki dodajajo v dopise, na plakate, tudi zastava bi lahko imela takšno podobo. Besede iz prevoda nekako nekako ne sedejo v uho: zastava, znak, simbol. Bi se našla še kakšna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Zanima me slovenski prevod za oxymoron. Ali kar poslovenim angleško besedo v oksimoron ali bi bil primernejši kateri drugi izraz?

Oxymoron je angleški izraz, samostalnik, za besedne zveze, katerih se dve besedi, ki sta v konjunkciji, zdita neskladni ali protislovni (kontradiktorni). Izvirno je beseda iz grščine oxumōron, iz oxus (angl. Sharp) 'ostro, točno' mōros (angl. Foolish) 'nespametno'.

Kako lahko razložim slovensko negovorečemu (zelo malo), kako in zakaj se v slovenščini sklanja. Primer: ena roža dve roži pet rož

ali pa

eno pivo dve pivi pet piv

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Pri slovenjenju imena francoske kraljice Marguerite de Valois sem se ravnala po pravopisu, ki za to vladarsko družino predpisuje oznako valoiski. Vendar vidim, da je precej bolj uveljavljena raba imena Margareta Valoiška. Katera oblika bi bila torej bolj ustrezna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Kolikor vem, se v slovenski znanosti za vrsto sredozemskega tjulnja z latinskim imenom Monachus monachus uporablja smešno zveneče ime sredozemska medvedjica. Zanima me ali je to zgolj slabo prevzeto iz hrvaške medvjedice, kar je tudi dalmatinsko ljudsko ime za to žival, ali pa je na novo tvorjeno iz pridevnika medvedji . Prav tako me zanima, če imajo Slovenci nad Trstom* svoje ime za to žival, in če ne zakaj je ne imenujemo sredozemska medvedka, kar zveni slovenskem ušesu še najprijaznejše in je prav tako dobeseden prevod hrvaške medvjedice. Hvala

*http://www.sbic.it/index.php?page=foca-monaca navaja sodobno pojavljanje te vrste pod Devinom in Nabrežino

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Svetu bi radi v trpnem stavku sporočili, da naj starši ne bi tepli otrok. Slišim, da naj bi se to dalo storiti na dva načina:

a) Otroci se ne tepejo.

b) Otrok se ne tepe.

Je res slovnično pravilen le drugi? Zakaj? Kakšna so pravila glede sklonov v primeru trpnik zanikanje?

(Žal brskanje po spletu prinaša zgolj moralistične, ne pa slovničnih zapisov o tej temi.)

Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Kaj določajo vejice v teh primerih? Ali so pravilne?

a) V primeru izenačenja je odločilen glas predsedujočega, razen v primeru, ko upravo sestavljata samo dva člana. b) Obvestilo o sklicanju dnevnega reda je treba poslati vsem članom vsaj štiri dni pred predvidenim zasedanjem ali, v nujnih primerih, z navadnim sporočilom vsaj štiriindvajset ur prej. c) Vsak član lahko predstavi ali voli eno samo listo, tudi prek poverjene osebe ali trusta. č) Končni rezultat sektorja, ob upoštevanju finančnega in davčnega poslovanja, znaša 257 tisoč evrov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.

Imam nekaj dilem pri slovnici slovenskega jezika:

• Kako pišemo v povezavi v Škotsko ‒ bil je na Škotskem, v Škotski, na Škotski?
• Potem me zanima, kakšna je razlika pri uporabi glagolov preizkusiti in poskusiti.
• Pa zapis let: 90. let prejšnjega stoletja ali 90 let prejšnjega stoletja? V 90. letih?
• Zanima pa me tudi razlika pri uporabi besed osveščati in ozaveščati? Kdaj uporabiti kateri izraz?
• In še dilema pri pridevnikih: lepi avto, lep avto‒ kdaj se konča na i in kdaj ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 11. 2024.