Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Uporaba velike začetnice pri pogodbah. Primer: Stranki sta dne 12. 3. 2012 sklenili darilno pogodbo št. SV 106/12. Ugotavlja se, ali je Darilna pogodba št. SV 106/12 z dne 12. 3. 2012, veljavna. Ali napišemo darilna pogodba z dne 12. 3. 2012 ali Darilna pogodba z dne 12. 3. 2012?
Najlepša hvala za odgovor.
zanima me uporaba velike začetnice, ko gre za nazive kot so veliki modrec Patandžali, ali veliki joga mojster Jogačarja. Kolikor vem slovenski pravopis narekuje uporabo male začetnice pri nazivih. Vendar, ali obstaja izjema ko želi pisec npr. izraziti spoštovanje oz. ko gre za teološko uporabo? Originalni pisec angleškega besedila namreč želi obdržati velike začetnice.
Prav tako uporabljajo veliko začetnico pri opisih "Perfect Teacher of the Teachers". Ali se v tem primeru lahko ohrani velika začetnica pri prevodu ali je po slovenskem pravopisu uporabljena mala začetnica?
Morda lahko naredimo primerjavo z navedbo imena in naziva Vaša Svetost papež Janez Pavel II? Ali uporaba imena Gospod, ko gre za Jezusa v Sv. pismu?
Ali lahko na poslovnem pismu napišem Mojca FLORJANC ali bi bilo bolj pravilno Mojca Florjanc?
Zanima me, kdaj in kako uporabljamo kratki in daljši pomišljaj. Primeri: Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik. Je prav? Na cesti Ljubljana–Domžale ... Je prav? Morda navedete nekaj primerov, kdaj in kako uporabljamo oba pomišljaja.
Ekipa ZRSZ se ukvarja s preverjanjem prevodov poklicev nove verzije Evropske standardne klasifikacije poklicev iz angleščine v slovenščino. Naleteli smo na več primerov, ko prevajalci uporabijo izraz upravljalec/upravljalka (večinoma še vedno upravljavec/upravljavka). Spodaj izpostavljamo dva takšna primera:
upravljalec/upravljalka priprave mesa http://distribution.cc-app-service.com/concepts/6b73f82c-2543-4a72-a86 d-e988869df5ca/browse/7e33b166-4a6d-40f3-8048-83b3a9d3ef49
upravljalec/upravljalka stružnice http://prerelease.escoportal.eu/concepts/6b73f82c-2543-4a72-a86d-e9888 69df5ca/browse/63042e8f-dd59-47fe-87f3-3b2ce21f196a
Postavlja se nam vprašanje, ali sta izraza upravljalec/upravljalka slovnično pravilna in ali je dopustno, da se pri prevodih poklicev uporablja nekonsistentna raba terminov upravljavec/upravljalec.
Kako zapisati naslednje besede:
Ali se piše levček ali levčk in storž ali storš?
Magistrirala sem na temo o vplivu čuječnosti na trajnostno vodenje. Angleški izraz za čuječnost je mindfulness. Ugotovila sem, da velika večina tega izraza ne pozna in tudi ne ve, kaj sploh čuječnost je. SSKJ govori o pozornosti. Na to temo pripravljam znanstvene članke in želela bi se izogniti napačni rabi izraza čuječnost, čeprav se izraz že uporablja v poljudni in strokovni literaturi. Nekaj kolegov me prepričuje, da čuječnost ne zajema bistva (v povezavi s trajnostnim vodenjem) in je predlagalo, da najdemo ustrezen prevod za mindfulness, ker da čuječnost to vsekakor ni. Predlagali so izraz polnoumnost. Zelo bi bila vesela vaše strokovne pomoči glede ustreznice za mindfulness.
Ko želimo v knjižni slovenščini izraziti, da se nekdo z nečim identificira v daljšem trajanju, nam je, kot se zdi, pravzaprav na voljo zgolj beseda identificirati. V kolikor imamo opravka z dovršnim dejanjem, lahko seveda uporabimo glagol poistovetiti. Nedovršno obliko poistovečati se sicer lahko zasledimo v praktični uporabi, ni pa je mogoče najti v nobenih jezikovnih priročnikih. Bi bila uporaba omenjene oblike vendarle dopustna z ozirom na pomanjkanje domače ustreznice, ali pa obstaja morda kakšna druga sopomenka, s katero bi bilo mogoče izraziti nedovršni pomen besede identificirati se?
Imam vprašanje glede prevajanja angleške besede addictive. To bi lahko ubesedili kot nekaj, kar povzroča odvisnost/zasvojenost. Zanima pa me, ali v slovenščini obstaja kak ustaljen enobesedni izraz za to besedo. Namreč v korpusih sem zasledil največ zadetkov za zasvojljiv, tudi zasvajajoč in zasvajujoč, v SSKJ-ju pa teh izrazov ni, zato me zanima, če je karkoli od tega sprejemljivo, ali morda obstaja še kakšna druga beseda?
Zakaj novinarji uporabljajo besedo odreagiral? Velikokrat slišim na tv-ju to besedo, ker mislim da je nepravilna. Akcija povzroči reakcijo in nikakor ne odreakcijo. MIslim, da je beseda odreagirati (največkrat v novinarskem besednjaku) nepravilna. Vendar pa jo slišimo iz ust ljudi, ki naj bi bili za zgled, kako pravilno uprabljati slovenski jezik in terminologijo
V Razvedrilnem programu TV Slovenija sredi septembra začnemo s projektom EMA FREŠ, ki je sestavni del razpisa, oziroma projekta Slovenski izbor za pesem Evrovizije 2020.
Akcija EMA FREŠ je namenjena mladim neuveljavljenim glasbenikom, starim od 16 do 26 let, ki še niso izdali vsaj treh javnih skladb, zanjo pa smo se odločili po velikem uspehu, ki ga je imela med mladimi letošnja zmagovalna skladba EME, Sebi, Zale in Gašperja. Akcija Ema Freš bo potekala zgolj na spletu.
Pri poimenovanju tega dela projekta EMA 2020 smo med mladimi iskali ustrezen izraz, ki v njihovem slengu najbolj natančno, a dovolj široko opisuje svež glasbeni pristop, novost, inovativnost in obenem pojasnjuje tudi kakšne nastopajoče si želimo, mlade, sveže, neuveljavljene. V manjši fokus skupini tako imenovanih vplivnežev, oziroma influenserjev, ki bodo v spletnih oddajah vodili ta del izbora, se je enotno pojavilo ime freš, med mladimi razširjena pisna oblika angleške besede fresh, kot najprimernejši skupni opis zgoraj navedenih zahtev. Še posebej so poudarili, da mora biti beseda zapisana s š na koncu in ne v angleški obliki.
Njihov predlog smo v Razvedrilnem programu TV Slovenija sprejeli, saj ta projekt naslavlja zgolj mlade na spletu, opis freš pa najbolje med mladimi ponazarja, kakšno glasbo in nastopajoče želimo dobiti.
V tem sicer malce zapoznelem dopisu vas prosimo za mnenje o jezikovni ustreznosti besede, freš, v jezikovnem kontekstu naslavljanja mladih v okviru tega projekta.
Pravopis pozna zgolj pokrajino imenovano Emilija (in enodelnemu imenu ustrezne podiztočnice). Ali je torej slovenjenje italijanskega Emilia-Romagna v Emilija - Romanja neustrezno? Če ni, me zanima pridevniška oblika in pa prebivalec ter njegova svojina. Ali se drugi del pri besedotvorju morda izpusti? Kako pa je z vezajem med imenoma, saj prihaja do različne prakse med italijanščino in slovenščino?
Zanima me, ali izpeljanka ločevalnik obstaja oziroma ali je ustrezna (npr. plinski ločevalnik), glede na to, da te iztočnice v SSKJ ni mogoče najti, najdemo pa namesto nje npr. besedo ločilnik.
V službi smo obravnavali pravilnik, v katerem je bila zapisana beseda računovodenje, in vprašanje ali gre za slovensko besedo oziroma če je v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Oseba, ki je na svojem področju strokovna, to je finančno-računovodskem, podpira to besedo, vendar vseeno je dilema tistih, ki ne poznajo te stroke, ali gre za slovensko besedo. Naj vam citiram cel odstavek:
Pri poslovanju in računovodenju uporablja :
V izogib dilemam vas prosim, ali mi lahko posredujete vaše mnenje, katero bi poslala v vednost moji delovni sredini, ali pa me vsaj usmerite, kam se lahko obrnem za reševanje to vrstnih težav.
Imam vprašanje za vašo Jezikovno svetovalnico in bi vam bil zelo hvaležen za odgovor.
Zanima me, ali se angleška beseda holotropic v slovenščino prevede kot holotropsko ali holotropno. V angleščini je ta beseda opredeljena kot sestavljanka besed (holos, 'celota' tropic 'obračati se proti ali spreminjati'), iz (trapein, 'gibanje proti nečemu'):
From ὅλος (hólos, »whole«) -tropic (»turning or changing«), from [script?] (trapein, »movement towards something«)
Pomen besede je torej ´orientirati se proti celoti`.
Povzeto po: http://en.wiktionary.org/wiki/holotropic
Izraza formulaičen ni ne v slovarju ne v pravopisu, vendar ne najdem primernega izraza, ki bi pomenil enako (torej značilnost nečesa, kar je izdelano po neki formuli, obrazcu). Ali je izraz formulaičen primerno uporabiti v strokovnem članku, torej pisanem v knjižnem jeziku?
Zasledila sem tako zapisan naslov novice: Varnostni svet ni obsodil napade v Siriji. Bi ne bil v tem stavku za predmet primernejši rodilnik napadov?
Ali se piše metil oranž ali metiloranž? Metil je prvi del podrednih zloženk, torej bi moralo biti pisano skupaj. Kaj pa pravi raba?
Prosim za pojasnilo. Geslo odpiralen je v SSKJ podano s primeri pravilne rabe, v SP pa z napačno (odpiralni čas), in to brez pojasnila, da je takšna raba neustrezna za naš jezik. Ko sem knjižničarko vprašala, zakaj imajo na spletni strani odpiralni čas, je odgovorila, da je ta besedna zveza v Slovenskem pravopisu brez kakršnegakoli negativnega kvalifikatorja in zatorej pravilna. Lepo bi bilo, ko bi to v elektronski izdaji pravopisa popravili!
Dostopnost
Dostopnost